Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi svoje breme lahko ponovno prevalila na tožečo stranko bodisi z direktnim dokazovanjem nasprotnega ali pa z dokazovanjem trditev o izključujočih ali izpodbijajočih dejstvih. Ker je tožena stranka, kljub dokaznemu uspehu tožeče stranke, vztrajala pri pavšalnih ugovorih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se delno razveljavi, in sicer: v delu prvega odstavka izreka, v katerem je odločeno, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95106/2008 z dne 14. 11. 2008 v 1. točki izreka v veljavi za znesek 363,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06. 11. 2008 dalje ter v 3. točki izreka sklepa glede izvršilnih stroškov 36,00 EUR, v drugem odstavku izreka glede pravdnih stroškov v znesku 2.624,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in se zadeva v razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V ostalem s pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu izpodbijana sodba potrdi.
III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95106/2008 z dne 14. 11. 2008, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo zneska 15.557,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06. 11. 2008 dalje ter plačilo izvršilnih stroškov v znesku 36,00 EUR (1. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.624,71 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. odstavek izreka).
2. Zoper izpodbijano sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Pred sodiščem prve stopnje so bila ugotovljena naslednja pravnorelevantna dejstva. Pravdni stranki sta dne 01. 12. 2006 podpisali Pogodbo o poslovnem sodelovanju (nadalje: pogodba) ter kasneje sklenili še tri anekse, s katerimi sta pogodbeno razmerje podaljšali do 30. 06. 2008. Tožena stranka je tožeči stranki na podlagi določil pogodbe izplačevala določeni mesečni znesek, kot plačilo za opravljeno delo. Predmet tega spora so plačila za dela opravljena v času od junija do konca septembra 2008 ter plačilo zakonskih zamudnih obresti zaradi zamud s plačili računov v letu 2008. 5. Tožeča stranka je v zvezi z deli, ki se jih je zavezala opravljati, navedla, da je bila zadolžena za podporo zaposlenim pri uvajanju projekta za vodenje poslovanja N.. Nadalje je v pisnem povzetku, podanem po pozivu sodišča, opredeljeno navedla, oprava katerih del izhaja iz listin, ki jih je predložila. Svoje trditve je dokazovala s predloženimi listinami, to je s samo pogodbo (priloga A1), z mesečno listo prisotnosti (priloga A13 do A15), s kratkimi poročili o delu za mesece od junija 2008 do septembra 2008 (priloga A6 do A8) in drugimi priloženimi listinami (priloge od A41 do A 165), kot tudi s svojim zaslišanjem (list. št. 63 do 65) in zaslišanjem priče M. H. (list. št. 81 do 83).
6. Neutemeljeno je stališče tožene stranke v pritožbi, da bi bila tožeča stranka dolžna v tožbene navedbe povzeti dnevni potek opravljenih del. Tožeča stranka je svojemu trditvenemu bremenu zadostila s splošno opredelitvijo del, ki jih je bila po pogodbi zavezana opravljati za toženo stranko. Predložena listinska dokumentacija (priloge A6 do A 8, A 13 do A 15, A 41 do A 165) sicer res ne predstavlja trditvene podlage tožeče stranke, so pa predloženi dokazi toženi stranki nedvomno omogočali, da poda konkretne ugovore. Po presoji pritožbenega sodišča je zato neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da tožeča stranka ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena. Tožeča stranka je dovolj konkretno navedla, katera dela je opravljala za toženo stranko ter za svoje trditve predlagala ustrezne dokaze.
7. Ker je tožeča stranka v dokaz svojih navedb predložila številna dokazila, se tožena stranka ni mogla več uspešno braniti s pavšalnim zatrjevanjem, da tožeča stranka v spornem obdobju del ni opravljala oziroma da je šlo zgolj za dokončanje del, ki so bila že plačana (primerjaj drugi odstavek 214. člena ZPP). Uspeh dokazovanja tožeče stranke je zato prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi svoje breme lahko ponovno prevalila na tožečo stranko bodisi z direktnim dokazovanjem nasprotnega ali pa z dokazovanjem trditev o izključujočih ali izpodbijajočih dejstvih.(1) Ker je tožena stranka, kljub dokaznemu uspehu tožeče stranke, vztrajala pri pavšalnih ugovorih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
8. Tako nista utemeljena očitka kršitve razpravnega načela (prvi odstavek 7. člena ZPP) in trditvenega in procesnega dokaznega bremena oziroma njune medsebojne povezanosti (212. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka podala ustrezno trditveno podlago v zvezi z opravo del, sodišče prve stopnje pa trditvenega in dokaznega bremena tudi ni napačno prevalilo na toženo stranko.
9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je to naredilo ne le na podlagi zaslišanja predlagane priče M. H., temveč na podlagi celovite dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Tožena stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki temelji tudi na obsežni listinski dokumentaciji tožeče stranke, zgolj z zatrjevanjem pristranskosti priče M. H., ne more uspešno izpodbiti.
10. Trditve o tem, da je bila tožeča stranka dolžna po 4. členu pogodbe pripraviti plan dnevnih aktivnosti in ga uskladiti s toženo stranko ter da naj bi bila upravičena do plačila zgolj v primeru izvršitve vseh nalog v skladu z mesečnim planom dela, je tožena stranka podala šele v 2. pripravljalni vlogi z dne 23. 03. 2010 (list. št. 57). Na prvem naroku za glavno obravnavo je namreč trdila obratno, da tožena stranka za sporne mesece tožeči stranki ni izdala nobenega plana (list. št. 52.a). Glede na to je sodišče prve stopnje navedbe tožeče stranke v zvezi s pripravo plana dnevnih aktivnosti v spornih mesecih, ki jih je tožeča stranka podala v vlogi z dne 08. 04. 2010 (list. št. 60), pravilno upoštevalo kot pravočasne. Ker je tožena stranka določne trditve v tej smeri podala šele v pripravljalni vlogi, vloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, je tožeča stranka odgovor na te navedbe brez svoje krivde podala v odgovoru na pripravljalno vlogo tožene stranke (tretji v zvezi z drugim odstavkom 286. člena ZPP). Zatrjevana kršitev prvega odstavka 286. člen ZPP torej ni podana.
11. V zvezi z navedenimi trditvami tožene stranke je zato sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odgovor tožeče stranke, da tožena stranka tudi drugih planov aktivnosti ni podpisala, dela opravljena v predhodnih mesecih pa je vseeno plačala. Sicer pa je tožeča stranka v zvezi z načinom dela tudi pojasnila, da je izvajala dnevno podporo zaposlenim v centrali kot tudi v prodajalnah obutve po celi Sloveniji. Zahteve po izvedbi del so bile sicer generalno naročene s strani uprave tožene stranke, operativno pa so bile zahtevane s strani posameznih delavcev tožene stranke. Ker so se pojavljale hipoma in so se dnevno spreminjale, se je tako planiranje pokazalo kot nerealno in neizvedljivo.
12. V zvezi z zavrnitvijo naloge, to je pripravo notebook-a za poslovodkinjo, je tožena stranka na zaslišanju pojasnila, da bi bilo za izvršitev te naloge potrebno pripraviti sistemske parametre, kar pa ni sodilo med njene naloge. Temu pojasnilu tožena stranka ni nasprotovala. Ugotovitev, da je tožeča stranka zavrnila izvedbo te naloge, torej ne predstavlja utemeljenega razloga za (delno) zavrnitev tožbenega zahtevka. Izrek sodbe pa tudi ne nasprotuje razlogom sodbe (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka v spornem obdobju opravljala naročena dela za toženo stranko.
13. V zvezi s potrjevanjem poročil tudi ne drži, da tožeča stranka ni odgovorila na navedbe tožene stranke. Na navedbe tožene stranke v 1. pripravljalni vlogi z dne 04. 01. 2010 (list. št.48), da poročila niso bila potrjena s strani tožene stranke, je tožeča stranka pravočasno odgovorila v vlogi z dne 19. 02. 2010 (list. št. 50) in pojasnila, da je tožena stranka tudi sicer zelo neredno potrjevala mesečna poročila tožeče stranke. Na trditve tožene stranke v 2. pripravljalni vlogi z dne 23. 03. 2010 (list. št. 57), da tožeča stranka sploh ni pripravila poročil v spornem obdobju, je tožeča stranka pravočasno odgovorila v vlogi z dne 08. 04. 2010 (list. št. 60). Navedla je, da je vsa poročila pripravila, da so shranjena v računovodstvu tožene stranke ter da je bila za potrjevanje poročil odgovorna tožena stranka, ki količini in kakovosti opravljenih del ni nikoli ugovarjala. Zato tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da naj se trditve tožene stranke v tej smeri štejejo kot priznane na podlagi 214. člena ZPP.
14. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedbi tožeče stranke, da je toženi stranki predložila poročila o opravljenem delu v spornem obdobju ter da tožena stranka tudi drugih poročil tožeče stranke ni podpisala. Sklenilo je, da je tožeča stranka dela opravila, zaradi česar jih je tožena stranka dolžna plačati. Razlogi sodišča prve stopnje so dovolj razumljivi, kljub temu, da je prišlo v stavku, ki ga tožena stranka povzema v pritožbi, do pisne pomote pri navedbi tožeče in tožene stranke. Izpodbijana sodba je v tem obsegu (terjatve iz naslova plačila za opravljena dela) sposobna preizkusa, tako da zatrjevana kršitev iz 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
15. Sicer pa sodišče prve stopnje v tem delu tudi materialnega prava ni zmotno uporabilo. Tožena stranka se je sklicevala na določbo tretjega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri naročnik izvršenega dela ni dolžan plačati, preden ga ne pregleda in potrdi. Po presoji pritožbenega sodišča je pomen navedene določbe v tem, da nalaga podjemniku, da mora naročniku zagotoviti pogoje za pregled in prevzem opravljenega posla. Ker je tožeča stranka to obveznost izpolnila, tožena stranka pa tudi ni dokazala, da posel ni bil pravilno opravljen, velja, da je bil naročnik dolžan prevzeti posel (641. člen OZ) in podjemniku plačati za opravljeno delo (619. člen OZ).
16. Pač pa so utemeljene pritožbene navedbe, da izpodbijana sodba nima razlogov o terjatvi po računu št. 10/2008, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti. Ker tožeča stranka glede obrestnega dela tožbenega zahtevka ni navedla dejstev, ki bi bila potrebna za identifikacijo tega zahtevka in njegovo ločitev od drugih obrestnih zahtevkov, je tožba v tem delu nepopolna. Tožeča stranka bi glede obrestnega zahtevka morala navesti, kdaj so posamezne obveznosti zapadle v plačilo in za koliko časa je tožena stranka zamudila s plačilom. Kot izhaja iz računa št. 10/2008 naj bi tožeča stranka obračunala zamudne obresti za leto 2008 po prilogi, ki pa v spis ni bila priložena. Ker relevantnih trditev za identifikacijo obrestnega zahtevka tožeča stranka ni navedla, sodišče prve stopnje pa tožeče stranke tudi ni pozvalo k popravi tožbe v tem delu, je potrebno pritožbi v delu glede obrestnega zahtevka, to je za znesek 363,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06. 11. 2008 dalje, ugoditi in izpodbijano sodbo v tem delu razveljaviti (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP). Navedeno terja tudi razveljavitev izpodbijane sodbe v delu glede izvršilnih stroškov v znesku 36,00 EUR in nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 2.624,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
17. Glede na navedeno je pritožba tožene stranke v nerazveljavljenem delu (glede zneska 15.193,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06. 11. 2008) neutemeljena. Ker pred sodiščem prve stopnje tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji v zvezi z drugim odstavkom 165. členom ZPP).
(1) Primerjaj dr. Lojze Ude, mag. Nina Betetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana (2009), str. 383.