Jedro

Stara nova dejstva bi v okoliščinah konkretnega primera morala obstajati že v času smrti tožničinega moža oziroma v zvezi s popolno nezmožnostjo za pridobitno delo vsaj v enem letu po njegovi smrti. Ker kaj takega niti v predsodnem niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti ne more biti dokazano, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 3. 2020 ter št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 20. 11. 2018 in obnovo postopka, končanega z odločbo št. ... z dne 19. 11. 2015 (I. tč. izreka), ker je presodilo, da je predlagano izredno pravno sredstvo zakonito zavrnjeno. Hkrati je izreklo, da tožnica krije sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava. Povzema predsodni upravni postopek in meni, da predlog ni utemeljeno zavrnjen, ker ni upoštevano zdravstveno stanje, čeprav je dostavila medicinsko dokumentacijo. Zavod nikoli ne upošteva njenega zdravstvenega stanja, ga ne zanima, da lahko vsak kadarkoli zboli, na nobeno vprašanje o zdravstvenem stanju ni dobila odgovora in se obnaša, kot da je lastnik pokojninske dobe pokojnega moža. V zvezi z novimi dejstvi zastavlja vprašanja, na katera želi dobiti odgovore.

Navaja, da je nenadoma zbolela, se začela zdraviti in priložila zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi novejših izvidov predlaga obnovo postopka na podlagi novih dejstev, ki so izdani v enem mesecu za ocenitev zdravstvenega stanja, njene delovne zmožnosti, določitev stopnje invalidnosti in izdajo odločbe o pravici do pokojnine. Ponavlja, da je hudo zbolela, da ni zmožna za delo, da nima pokojnine, da jo je pokojni mož A. A. preživljal do njegove smrti in da naj bi bilo v odločbi leta 2012 navedeno, da bo pravico do vdovske pokojnine pridobila, ko bo dopolnila 53 let starosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v laični pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč v zvezi s pritožbenim izvajanjem posebej poudarja predvsem naslednje.

5. Iz razpoložljive listinske dokumentacije sodnega in upravnega spisa izhaja, da je tožničin mož A. A. umrl ... 2008 in da je bila tožnica, ki je rojena ... 1964 tedaj stara 44 let. Njena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bila glede na 110. člen v zvezi s 421. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-1) z odločbo z dne 6. 4 .2009 pravnomočno zavrnjena, ker do smrti moža ni dopolnila najmanj 44 let ter 6 mesecev starosti.

V obrazložitvi 5. tč. prvostopenjske sodne odločbe so obširno kronološko povzeti vsi naslednji predsodni upravni in sodni postopki, v katerih je tožnica v letu 2011, 2015 in 2017 z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ponovno poskušala uveljaviti pravico do vdovske pokojnine, tudi na temelju zatrjevane popolne nezmožnosti za pridobitno delo. Tako je bilo že s sodbo XII Ps 1571/2012 z dne 18. 9. 2013, potrjeno s sodbo Psp 503/2013 z dne 6. 3. 2014, pravnomočno razsojeno, da je bila zahteva v predsodnem postopku zakonito zavrnjena, saj ni bila pridobitno nezmožna za delo na dan moževe smrti ... 2008, niti ni postala v enem letu po njegovi smrti, torej najpozneje do ... 2009. Enako je bilo postopano v zvezi z 28. 10. 2015 vloženim predlogom za obnovo postopka, ko je bilo lahko, tako kot že v prejšnjih postopkih, edino ugotovljeno, da tožnica na dan moževe smrti ni dopolnila 44 let in 6 mesecev starosti, in da v enem letu po njegovi smrti ni postala popolnoma nezmožna za delo.

6. Tudi 31. 3. 2017 ponovno vložen predlog za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo z dne 19. 11 2015, zaradi zatrjevane popolne nezmožnosti za delo, je bil v obravnavanem predsodnem postopku na podlagi mnenj IK I z dne 10. 7. 2018 in IK II z dne 4. 12. 2019 zavrnjen, saj je bilo ponovno ugotovljeno, da tožnica v času moževe smrti leta 2008 ni bila popolnoma nezmožna za delo, niti pri njej I. kategorija invalidnosti ni nastopila v enem letu po njegovi smrti.

Bistveno pravilnih dejanskih razlogov, podrobno utemeljenih v 8. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Poudarja le, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. tč. 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP), kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

7. Po 260. členu ZUP-a se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku več ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku. Gre za t. i. stara nova dejstva, ki bi v okoliščinah konkretnega primera morala obstajati že v času smrti tožničinega moža leta 2008 oz. v zvezi s popolno nezmožnostjo za pridobitno delo vsaj v enem letu po njegovi smrti, to je najpozneje do ... 2009. Kaj takega pa v predsodnem, niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti ne more biti dokazano. Z zatrjevanim slabšanjem zdravstvenega stanja v sedanjem obdobju, ni mogoče dokazati popolne nezmožnosti za delo na dan ... 2008 ali najpozneje do ... 2009, saj tedaj tožnica ni bila nezmožna za vsako organizirano pridobitno delo.

8. Laična pritožbena izvajanja očitno kažejo na popolno nerazumevanje materialnih pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine in procesnih predpostavk za ponavljajoče se uveljavljanje obnove postopka, ki ne more biti uspešna. To velja tudi za neupošteven medicinski izvid v tujem jeziku z dne 19. 5. 2021 (A/3) ki za pritožbeno rešitev zadeve pravno ni relevanten.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) stroškovno utemeljeno zavrnilo. Posledično je na podlagi 353. člena ZPP potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi pritožbo in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 88/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami.