Jedro

Neveljavno sklicana skupščina ne more sprejemati pravno učinkujočih aktov in je zato tožena stranka s svojo odločbo pravilno odločila, ko je odločbo organa prve stopnje odpravila in tožnikovo zahtevo za vpis novega zastopnika K. zveze Slovenije v register društev zavrnila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.1.2001. S to odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote L. z dne 5.10.2000, s katero je navedeni prvostopni organ v register društev, kjer je vpisana K. Zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza), vpisal spremembo zastopnika s tem, da je novi zastopnik Zveze D.M., izvoljen na izredni skupščini Zveze dne 17.9.2000. Hkrati je tožena stranka odločila, da se zahteva za vpis spremembe zastopnika, ki jo je v imenu K. Zveze Slovenije, s sedežem v L., vložil D.M. oziroma tožnik, zavrne.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da iz listin, ki jih je predložila kot upravne spise tožena stranka, in listin, ki jih je s tožbo in dopolnitvijo tožbe predložil tožnik, izhaja, da je v Zvezi prišlo v letu 2000 do notranjega spora v zvezi z rezultati redne volilne skupščine Zveze, ki je bila 24.6.2000, na kateri je bil za predsednika Zveze ponovno izvoljen C.K., dotedanji štiriletni predsednik Zveze. Tožnik, ki je sicer predsednik K. kluba S., in predstavniki nekaterih drugih klubov, tedanjih članov Zveze, so namreč menili, da navedena skupščina ni bila izvedena v skladu z določbami statuta te Zveze in da določb statuta novoizvoljeno vodstvo ne spoštuje. Očitno je bilo takšno stališče razlog za sklic izredne skupščine Zveze, ki naj bi bila dne 17.9.2000 in na kateri naj bi bil, poleg drugih organov Zveze, po mnenju tožnika veljavno izvoljen tudi tožnik kot novi predsednik Zveze. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila le o tem, ali je zahteva tožnika kot zatrjevanega novega predsednika Zveze za vpis tožnika kot zastopnika Zveze v register društev utemeljena, ali ne. Glede na določbe veljavne zakonodaje je po mnenju sodišča prve stopnje lahko predmet tega upravnega spora le vprašanje, ali je bila njena odločitev v zvezi z zahtevanim vpisom v register društev zakonita, ali ne. Za presojo zakonitosti s tožbo izpodbijane odločbe je torej, in v tem ima tožena stranka po mnenju sodišča prve stopnje popolnoma prav, pomembno le, ali je bila skupščina z dne 17.9.2000 veljavno sklicana (in če bi bila, ali je bil tožnik izvoljen za predsednika s potrebno večino). Ker namreč društvo način delovanja ureja s svojim temeljnim aktom, pod načinom delovanja pa je treba razumeti tudi način oblikovanja in delovanja organov društva, ne more biti dvoma o tem, da neveljavno sklicana skupščina, ki je sicer po določbah statuta Zveze njen najpomembnejši organ, ne more sprejemati pravno upoštevnih aktov, med drugim tudi ne akta o izvolitvi predsednika. Prvi odstavek 3. člena Zakona o društvih (ZDru, Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 - odločba US RS in 89/99) namreč tudi določa, da društvo določi način delovanja v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Pomemben element pravnega reda v demokratični družbi so tudi pravila, ki urejajo sklicevanje oziroma oblikovanje najvišjih predstavniških organov posameznih pravnih entitet, vključno države. Statut Zveze v 15. členu določa, da njena skupščina zaseda najmanj enkrat letno, da jo skliče predsednik njenega izvršnega odbora s pisnim vabilom vsem njenim članom najmanj 15 dni pred zasedanjem, z navedbo dnevnega reda in pisnim gradivom (1. odstavek tega člena). Določa tudi, da predsednik skliče izredno skupščino na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj 1/3 članov Zveze ali na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo izvršnega odbora (2. odstavek tega člena). V tem členu je tudi določeno, da lahko skupščino skliče predlagatelj, če jo ne skliče predsednik, in da izredna skupščina sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicana (3. odstavek tega člena). Iz navedenih določb po mnenju sodišča prve stopnje izhaja, da je izredna skupščina veljavno sklicana, če sklic zahteva od predsednika izvršnega odbora Zveze najmanj 1/3 članov Zveze, pri čemer mora imeti po mnenju sodišča prve stopnje predsednik izvršnega odbora Zveze možnost, da skupščino skliče najmanj 15 dni pred zasedanjem (1. odstavek 15. člena). Skupščina je po mnenju sodišča prve stopnje lahko veljavno sklicana tudi z vabilom predlagatelja (v primeru zahteve članov Zveze, torej z vabilom najmanj 1/3 članov Zveze), če jo ne skliče predsednik pod prej navedenimi pogoji. Tudi glede tako sklicane izredne skupščine velja 1. odstavek 15. člena navedenega statuta. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da iz podatkov v upravnih spisih in tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil tožbi, ni razvidno, da je sklic izredne skupščine, ki naj bi zasedala 17.9.2000, zahtevala najmanj 1/3 članov Zveze. Niti v zahtevi za sklic izredne skupščine, ki jo je tožnik poslal nadzornemu odboru (datirana s 3.7.2000), niti v zahtevi za sklic izr edne skupščine, ki jo je tožnik poslal predsedniku Zveze (datirana s 4.9.2000), niso navedeni člani Zveze, ki zahtevo podpirajo, še manj pa je takšna podpora izkazana s sočasnimi listinami. Tožnik je po mnenju sodišča prve stopnje v zmoti, ko meni, da takšno podporo oziroma obstoj zahteve najmanj 1/3 članov Zveze lahko izkazuje s pričami ali pa s kasnejšimi listinami. Kot mora biti namreč po 1. odstavku 15. člena navedenega statuta skupščina sklicana pisno, tako mora biti po mnenju sodišča prve stopnje tudi zahteva za sklic izredne skupščine postavljena pisno, in sicer s strani vseh subjektov, ki so takšno zahtevo po statutu pooblaščeni postaviti, pri čemer mora biti spoštovan tudi statutarni rok 15 dni med sklicem in zasedanjem skupščine. Zahteva predsedniku Zveze za sklic izredne skupščine za dne 17.9.2000 pa je datirana s 4.9.2000, kar pomeni, da predsednik Zveze izredne skupščine ne bi mogel sklicati v skladu s statutarnimi določbami za 17.9.2000, tudi, če bi bila zahteva izkazana in podprta tako, kot določa statut oziroma kot je treba po mnenju sodišča prve stopnje določbe statuta razlagati. Izredna skupščina, ki naj bi dne 17.9.2000 izvolila tožnika kot predsednika Zveze, po mnenju sodišča prve stopnje ni bila sklicana na navedeni način oziroma tožnik ni niti v upravnem niti v sodnem postopku izkazal, da je bila sklicana tako. Zato je po presoji sodišča prve stopnje pravilno stališče tožene stranke v s tožbo izpodbijani odločbi, da je bila izredna skupščina sklicana neveljavno. Kot je bilo že obrazloženo, pa neveljavno sklicana skupščina ne more sprejemati pravno učinkujočih aktov. Tožena stranka je torej po presoji sodišča prve stopnje odločila pravilno, ko je odločbo organa prve stopnje odpravila in tožnikovo zahtevo za vpis novega zastopnika Zveze v register društev zavrnila. Ne glede na določbo 41. člena statuta Zveze, po kateri je za "avtentičnost razlage" navedenega statuta pristojna Skupščina Zveze, sodišče prve stopnje meni, da tožnik toženi stranki neutemeljeno odreka pristojnost za razlago oziroma uporabo določb statuta. Statut Zveze je temeljni akt društva v smislu 3. člena ZDru, zato v razmerju do tretjih oseb in državnih organov velja takšen, kot je zapisan in deponiran pri pristojnem upravnem organu. "Avtentičnost razlage" se lahko nanaša le na razlago določb statuta v morebitnih sporih znotraj Zveze, ne more pa navedeni člen pomeniti obveznosti državnega organa, da mora za razlago določb statuta povprašati Skupščino Zveze.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Tožena stranka ga je s tem, ko je sprejela pobudo tedanjega pritožnika zoper odločbo prve stopnje (sodišče prve stopnje pa logiko tožene stranke), onemogočila pri tem, da bi na (dvakrat predlagani, od tožene stranke pa neupoštevani) ustni obravnavi s pričami potrdil resničnost navedb glede ustnega soglasja 1/3 članov Zveze. Ena tretjina članov Zveze je namreč, po dogovoru, svoje ustno soglasje potrdila s samoudeležbo na izredni skupščini, tožena stranka pa bi se o tem lahko prepričala na ustni obravnavi, če bi jo sklicala. Toženo stranko je dokumentirano seznanil z vsem tem, zato, da bi dodatno utemeljil in obrazložil odločitev 1/3 članov Zveze za ustno soglasje in ne zato, da bi od nje pričakoval reševanje vseh razsežnosti spora. S tem, ko tožena stranka ni upoštevala vseh za predmetni spor bistvenih okoliščin, je ravnala in odločala nepremišljeno, škodljivo in napačno. S tem, ko zapisnik izredne skupščine vsebuje vse ustrezne sestavine in ni ponarejen, je sam po sebi pristen. Celo, če bi zapisnik bil ponarejen, se upravni organ ne bi smel spuščati v zadevo, ampak bi moral podati predlog za ovadbo, zato, ker bi v takem primeru šlo za kaznivo dejanje. Upravni organ oziroma register, ki ga vodi, mora zainteresirani javnosti zagotoviti, da je udeležba registrirane organizacije (v tem primeru društva oziroma Zveze) v pravnem prometu zakonita oziroma da ta organizacija zares počne tisto, kar določa njen temeljni akt in ne kaj drugega. Zaradi tega tožena stranka nima zakonite podlage za preseganje zgolj vpogleda v statut Zveze in ne more trditi ali razlagati, da velja nekaj, kar v statutu ni izrecno zapisano. Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na nepravilnem sklicu navedene skupščine, ki naj bi bil neveljaven zaradi tega, ker ni bilo pisne zahteve 1/3 članov Zveze, pisne zahteve pa navedeni statut nikjer, vključno s 15. členom, ne vsebuje. Tožena stranka tako v statutu neobstoječo določbo razlaga kot obstoječo, s čemer presega svoja zakonita pooblastila. Tožena stranka bi morala vedeti, da s tem, ko dokumentacija vsebuje vse ustrezne sestavine in ni ponarejena, zadošča kriterijem pristnosti. Morala bi upoštevati, da je upravna enota, ki je navedeno spremembo zakonitega zastopnika vpisala v register, ravnala pravilno. Morala bi se zavedati, da je pravno varstvo druge strani v sporu oziroma tedanjega pritožnika zoper odločbo prve stopnje zagotovljeno s tem, da se vselej lahko na enak način izpelje nova volilna skupščina. Zaradi tega je odločitev tožene stranke nepremišljena in nepravilna, pa tudi odvečna. Sodišče prve stopnje se je po njegovem mnenju po nepotrebnem ukvarjalo s za to zadevo nepomembnimi okoliščinami in je zmotno presodilo, ko je njegovo tožbo zavrnilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke.

Tožena stranka in prizadeta stranka - K. zveza Slovenije na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke pomembno le, ali je bila skupščina z dne 17.9.2000 veljavno sklicana (in če bi bila, ali je bil tožnik izvoljen za predsednika s potrebno večino). Iz določb 1. odstavka 15. člena navedenega statuta Zveze izhaja, da je izredna skupščina veljavno sklicana, če sklic zahteva od predsednika izvršnega odbora Zveze najmanj 1/3 njenih članov, pri čemer mora imeti tudi po mnenju pritožbenega sodišča predsednik izvršnega odbora Zveze možnost, da skupščino skliče najmanj 15 dni pred zasedanjem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je skupščina lahko veljavno sklicana tudi z vabilom predlagatelja (v primeru zahteve članov Zveze torej z vabilom najmanj 1/3 njenih članov), če je ne skliče predsednik pod prej navedenimi pogoji in da glede tako sklicane izredne skupščine velja 1. odstavek 15. člena navedenega statuta. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, pravilno presodilo, da je zahteva predsedniku Zveze za sklic izredne skupščine dne 17.9.2000 datirana s 4.9.2000, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da predsednik Zveze izredne skupščine ne bi mogel sklicati v skladu s statutarnimi določbami za 17.9.2000, tudi, če bi bila zahteva izkazana in podprta tako, kot to določa navedeni statut oziroma kot je treba tudi po mnenju pritožbenega sodišča določbe navedenega statuta razlagati. Tudi pritožbeno sodišče meni, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da izredna skupščina, ki naj bi dne 17.9.2000 izvolila tožnika kot predsednika Zveze, ni bila sklicana na navedeni način oziroma tožnik ni niti v upravnem niti v sodnem postopku izkazal, da je bila sklicana tako. Zato je po presoji pritožbenega sodišča pravilno mnenje sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bila navedena izredna skupščina (17.9.2000) sklicana neveljavno. Neveljavno sklicana skupščina pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne more sprejemati pravno učinkujočih aktov in je zato tožena stranka s svojo odločbo pravilno odločila, ko je odločbo organa prve stopnje odpravila in tožnikovo zahtevo za vpis novega zastopnika Zveze v register društev zavrnila.

Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da se "avtentičnost razlage" lahko nanaša le na razlago določb navedenega statuta v morebitnih sporih znotraj Zveze, ne more pa 41. člen navedenega statuta pomeniti obveznost državnega organa, da mora za razlago določb navedenega statuta povprašati Skupščino Zveze.

Sicer pa tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ne navaja nobenih novih dejstev in okoliščin, zaradi katerih bi pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.