Jedro

Župan se s pooblastitvijo za vodenje postopka in izvedbo javnega naročila ne razbremeni svoje odgovornosti kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

Izrek

Ugotovi se, da je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo kršena določba 15. člena Zakona o prekrških na način iz 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je z odločbo o prekršku A. A. spoznal za odgovornega prekrškov po 1. točki prvega odstavka 109. člena in 3. točki prvega odstavka 109. člena v zvezi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2). Izrekel mu je enotno globo v višini 4.000,00 EUR. Zoper navedeno odločbo je obdolženčev zagovornik vložil zahtevo za sodno varstvo, ki ji je Okrajno sodišče v Šentjurju pri Celju z uvodoma navedeno sodbo ugodilo ter postopek o prekrških zoper storilca na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec mag. A. F. zaradi kršitve 13. in 15. člena ZP-1. V zahtevi navaja, da je za očitane prekrške odgovoren župan občine Šentjur A. A., ki v skladu s 33. členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) zastopa in predstavlja občino, in ki je podpisal obvestila o oddaji javnih naročil, kakor tudi pogodbe o oddaji javnih naročil. Tudi če je bila za pripravo projekta odgovorna druga oseba, je imel župan »oblast nad dejanjem«, zato so napačni zaključki sodišča, da ni pravnega temelja po katerem bi bil župan odgovorna oseba pravne osebe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in ugotovi, da je sodišče kršilo zakon, ne da bi poseglo v pravnomočno sodno odločbo.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena A. A. in njegovemu zagovorniku, ki se je o njej dne 5. 12. 2011 izjavil ter izrazil nasprotovanje stališču vrhovnega državnega tožilca.

B.

4. V skladu z določbo v času storitve prekrška (leto 2007) veljavnega prvega odstavka 13. člena ZP-1 Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne odgovarjajo za prekršek, zakon pa lahko predpiše, da odgovarja za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

5. Na podlagi 15. člena v času storitve prekrška veljavnega ZP-1 je bila odgovorna oseba odgovorna za tisti prekršek, ki ga je storila pri opravljanju poslov, za katere je bila pooblaščena pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku oziroma posamezniku, ki je samostojno opravljal dejavnost, pri državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Za prekršek je bila odgovorna, če je bil ta storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

6. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ za odgovornega očitanih prekrškov (kot odgovorno osebo samoupravne lokalne skupnosti) spoznal župana občine Šentjur pri Celju. Nanj naslovljeni prekrškovni očitek je bil, da je v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 109. člena ZJN-2 podpisal (sprejel) zahtevke za izvedbo javnih naročil in za vsako javno naročilo pripravil svojo razpisno dokumentacijo, ne da bi oblikoval enotno razpisno dokumentacijo, tako da bi bilo ponudbe mogoče oddati po sklopih ter da je v postopku javnega naročanja v nasprotju s 3. točko prvega odstavka 109. člena ZJN-2 v razpisni dokumentaciji določil merilo »reference 10 %«, ki ne meri na izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, temveč se navezuje na ponudnika in njegove izkušnje, zato je tudi diskriminatorno.

7. Okrajno sodišče v Šentjurju je v razlogih sodbe, s katero je ugodilo zahtevi za sodno varstvo in postopek o prekrških ustavilo, presodilo, da iz določb Statuta občine Šentjur pri Celju in Navodil za izdajo javnih naročil male vrednosti izhaja, da župan občine zgolj uvede postopek za naročilo male vrednosti z izdajo zahtevka za izvedbo javnega naročila, v katerem se določi odgovorna oseba (vodja oddelka za vodenje postopka in izvedbo naročila). Ta oseba odgovarja za določitev predmeta in njegove vrednosti, za izbiro postopka in njegovo pravilnost ter pri tem vodi vso dokumentacijo o javnem naročilu. Na podlagi tega je sodišče zaključilo, da je vodja oddelka lahko odgovoren za prekršek, ki ga je storil pri opravljanju poslov za katere je pooblaščen v samoupravni lokalni skupnosti. Sodišče je poleg tega v razlogih sodbe še navedlo, da iz določb Statuta občine ne izhaja drugega, kot da je storilec prekrška zastopnik in predstavnik samoupravne lokalne skupnosti, ni pa hkrati tudi odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti za področje javnih naročil, zato da ga ni mogoče kaznovati za očitani prekršek, ker dejansko ni odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.

8. Iz prvega odstavka 33. člena ZLS izhaja, da občino predstavlja in zastopa župan. Občina torej preko zastopnika – župana (ki razpolaga z izvirnim pooblastilom) izjavlja svojo voljo v pravnem oziroma poslovnem prometu. Da občino Šentjur pri Celju predstavlja in zastopa župan, izhaja tudi iz četrtega odstavka 1. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju.

9. Glede na navedeno pravno podlago ni mogoče pritrditi razlogom izpodbijane sodbe, iz katerih smiselno izhaja, da se je župan s pooblastitvijo vodje oddelka za vodenje postopka in izvedbo javnega naročila, ki odgovarja za izvedbo postopka in njegovo pravilnost, razbremenil svoje odgovornosti kot odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti. Omenjeno pooblastilo je šteti zgolj za interno pooblastilo v smislu pravic in obveznosti iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ne pa v smislu prevzema celotne odgovornosti, ki izhaja iz položaja župana, ki je zastopnik pravne osebe javnega prava.

10. Pritrditi gre trditvi zahteve za varstvo zakonitosti, da je bil župan A. A. tisti, ki je imel dejansko »oblast« nad izvedbo postopka javnega naročanja v Občini Šentjur pri Celju, ker je v zvezi s tem postopkom sprejemal vse pomembne odločitve. Iz podatkov spisa izhaja, da je podpisal, torej sprejel zahtevke za izvedbo javnih naročil, s čimer je neposredno, s svojim lastnim dejanjem opredelil vrsto postopka oddaje javnega naročila, določil predmet in orientacijsko vrednost, s tem pa v nasprotju z ZJN-2, nedopustno drobil javno naročilo investicijskega projekta. A. A. je prav tako v okviru svojih dejanskih možnosti odločanja ter pristojnosti, ki jih je imel, podpisal sklepe o imenovanju komisije za izvedbo javnih naročil, poročila o izvedbi javnih naročil, obvestila ponudnikom o oddaji javnih naročil ter pogodbe o izvedbi javnih naročil. 11. Upoštevaje iz citiranih določb 33. člena ZLS in Statuta Občine Šentjur pri Celju izhajajočo pristojnost župana za sprejemanje odločitev v postopku javnega naročanja ter njegovo vlogo, ki jo je imel v konkretnem javnonaročniškem postopku, je sodišče v izpodbijani sodbi napačno interpretiralo določbo 15. člena ZP-1 glede odločitve, da župana ni mogoče šteti za odgovorno osebo v Občini Šentjur pri Celju ter na tej podlagi postopek o prekršku zoper storilca iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

C.

12. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca ugodilo ter ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Šentjurju s sodbo, s katero je zoper A. A. ustavilo postopek o prekrških, kršilo določbo 15. člena ZP-1 na način iz 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.