Jedro

Če bi bilo stanje insolventnosti taksnega zavezanca bistveno za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, bi že sam zakon za takšne taksne zavezance določil taksno oprostitev, pa je ni. Niti stečajni dolžniki zgolj zato, ker so v stečajnem postopku, plačila sodne takse niso oproščeni avtomatično. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo visoko vrednost zalog in kratkoročnih terjatev, je ob pomanjkanju trditev tožnice o nujni potrebnosti zalog in neizterljivosti terjatev, vsled česar tudi terjatev ne bi bilo mogoče unovčiti, utemeljeno zaključilo, da je na mestu odlog plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek (I. točka izreka), ugodilo pa je predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za redni postopek, pri čemer se plačilo sodne takse odloži za dvanajst mesecev od izdaje tega sklepa (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev v I. točki izreka navedenega sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in višjemu sodišču predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo (kar je bilo očitno bistveno za odločitev), da ima tožeča stranka po bilanci stanja na dan 31. 3. 2022 789.970,68 EUR sredstev, od tega 763.555,77 EUR kratkoročnih sredstev in od tega 271.991,02 EUR zalog, 75.400,00 EUR kratkoročnih finančnih naložb, 240.295,88 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev in 175.868,87 EUR denarnih sredstev, iz podatkov o prometu na tožničinem transakcijskem računu pa je imela v obdobju od 1. 4. 2022 do 19. 7. 2022 na transakcijskem računu 127.735,89 EUR prometa v dobro in 127.880,99 EUR v breme, iz bilance stanja pa, da je imela v marcu na računu 175.868,87 EUR denarnih sredstev. Na podlagi teh podatkov je sodišče ugotovilo, da do taksne oprostitve tožnica ni upravičena, ker ni pojasnila, zakaj dela zalog ne bi mogla unovčiti oziroma dela terjatev izterjati, je pa upoštevaje navedene podatke in podatke o preneseni čisti izgubi prejšnjega leta v višini 1.931.822,21 EUR in o čisti izgubi poslovnega leta v višini 15.412,45 EUR očitno ocenilo, da je tožeča stranka upravičena do odloga plačila sodne takse za dvanajst mesecev, v tem obdobju pa bo lahko zagotovila sredstva za plačilo sodne takse.

5. Sodišče pri presoji pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pri pravni osebi upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Skladno s prvim odstavkom 12.b člena ZST-1 sodišče pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe upošteva podatke o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah in o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Na podlagi teh podatkov sodišče presodi, ali pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne zmore zagotoviti oziroma jih ne zmore zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa implicitno izhaja ocena sodišča, da na podlagi zgoraj navedenih podatkov tožeča stranka sredstev za plačilo sodne takse za redni postopek ne more zagotoviti takoj, da pa njeno premoženjsko stanje utemeljuje odlog plačila sodne takse za dvanajst mesecev, v katerem bo tožeča stranka uspela zagotoviti sredstva za poplačilo, zlasti glede na vrednost zalog in kratkoročnih terjatev. Očitno je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da bo iz visoke vrednosti zalog in terjatev sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovila. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za tako odločitev in da je sklep brez razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče se je namreč oprlo na bilančne podatke o višini premoženja tožnice. Izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, torej prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo.

7. Pritožnica pa šele v pritožbi pojasnjuje strukturo kratkoročnih obveznosti v zvezi z njenim rednim poslovanjem, strukturo zalog glede na njeno gostinsko dejavnost, ki onemogoča njihovo prodajo in potrebnost razpolaganja z denarnimi sredstvi glede na njeno dejavnost, pojasnjuje kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti, ki so posojila za kritje izgube zaradi prepovedi poslovanja v okviru COVID ukrepov, o za 107.167,81 EUR višjih odlivih kot prilivih. Vsa navedena dejstva so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, ni smelo presojati. Pritožnica namreč ni pojasnila, zakaj navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji.

8. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je zaradi insolventnosti pritožnice, ki je dolgoročno plačilno nesposobna, tako po 1. kot 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP (kar izhaja iz bilance stanja), na mestu oprostitev plačila sodne takse za redni postopek. Če bi bilo stanje insolventnosti taksnega zavezanca bistveno za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, bi že sam zakon za takšne taksne zavezance določil taksno oprostitev, pa je ni. Niti stečajni dolžniki zgolj zato, ker so v stečajnem postopku, plačila sodne takse niso oproščeni avtomatično. Ker pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo visoko vrednost zalog in kratkoročnih terjatev, je ob pomanjkanju trditev tožnice o nujni potrebnosti zalog in neizterljivosti terjatev, vsled česar tudi terjatev ne bi bilo mogoče unovčiti, utemeljeno zaključilo, da je na mestu odlog plačila sodne takse.

9. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).