Jedro

V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred mednarodnim sodiščem (na primer pred ESČP), je pri presoji obstoja verjetnega izgleda za uspeh zadeve oziroma razumnosti zadeve treba med drugim ugotoviti, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi tožnik vložiti pravno sredstvo, nato pa je treba v prvi vrsti presoditi, ali so sploh izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke dopustnosti pritožbe, to je, ali je tožnik izčrpal pred nacionalnimi organi vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo, presoditi pa je treba tudi pravočasnost pritožbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 349/2023-2 z dne 9. 6. 2023 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP) prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper policista in državo zavrnil in odločil, da se tožniku brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2. V obrazložitvi odločbe Organ za BPP pojasnjuje, da je tožnik dne 19. 5. 2023 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere izhaja, da želi pomoč odvetnika pri sprožitvi sodnega postopka (vložitvi tožbe) zoper policista in državo. V nadaljevanju obrazložitve organ za BPP citira določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in ugotavlja, da vložena prošnja ni utemeljena. Kot pojasnjuje, je bila tožniku z odločbo v zadevi opr. št. BPP 57/2023-2 z dne 9. 2. 2023 izredna brezplačna pravna pomoč, v obliki pravnega svetovanja, že dodeljena. Izvajalec brezplačne pravne pomoči je v pisnem pravnem mnenju pojasnil, da je začetek sodnega postopka zoper uradno osebo, policista A. A., višjega državnega tožilca B. B. in okrožnega državnega tožilca C. C., nesmiseln. Po mnenju odvetnika bi bila smiselna le pravna pomoč za zastopanje v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu, na podlagi prvega odstavka 197. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), ali pa v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca po 8. členu v povezavi s 7. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), vendar pa je prosilec po njegovi ugotovitvi že izčrpal vsa možna pravna sredstva sam, brez pomoči odvetnika. Prosilec se po ugotovitvi izvajalca brezplačne pravne pomoči tudi ni pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče iz utemeljenega razloga, to je zaradi nezadostne konkretiziranosti, zavrglo predlog tožnika za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Kot v obrazložitvi odločbe pojasnjuje Organ za BPP, morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena oba zakonsko predvidena pogoja, to je tako materialni kot vsebinski pogoj. Ker tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je organ prošnjo tožnika kot neutemeljeno zavrnil. _Tožbene navedbe_

3. Zoper navedeno odločitev je tožnik v upravnem sporu vložil laično tožbo, v kateri smiselno nasprotuje zavrnitvi njegove prošnje in pojasnjuje, da je v vlogi zaprosil za dodelitev odvetnika, ki bi mu spisal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki jo želi zaradi kršitve osnovnih človekovih pravic (ker institucije po vloženih kazenskih ovadbah nočejo ukrepati) vložiti zoper Republiko Slovenijo.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

_Sodna presoja_

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet sodne presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper policista in državo, sklicujoč se na pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki po njegovem mnenju v obravnavani zadevi ni izpolnjen.

7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer se ugotavlja predvsem, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Drugi pogoj (pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj) organ presoja, ko ugotovi, da je izpolnjen prvi pogoj (da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh).

8. V obravnavani zadevi je organ za BPP ugotovil, da tožnik vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, pri tem pa razlogov za svoj zaključek v obrazložitvi odločbe ni z ničemer utemeljil. V obrazložitvi odločbe je namreč organ zgolj povzel ugotovitve izvajalca brezplačne pravne pomoči v zadevi opr. št. Bpp 57/2023, ki je mnenja, da je tožnik izčrpal že vsa pravna sredstva, ki so smiselna in so mu bila na voljo. Do vprašanja, zakaj šteje, da zadeva, v zvezi s katero prosi tožnik za dodelitev pravne pomoči, očitno ni razumna, oziroma zakaj šteje, da tožnik v tej zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, pa se organ za BPP sam v obrazložitvi odločbe ni opredelil. Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je dolžan po zakonu presojati le organ za BPP, na katerega je z zakonom prenesena pristojnost odločanja o vloženih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ mora zato v vsaki zadevi posebej preveriti obstoj pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in nato v obrazložitvi odločbe tudi sam pojasniti, na podlagi katerih okoliščin in ugotovljenih dejstev konkretne zadeve utemeljuje svojo odločitev. Sklicevanje organa na ugotovitve nekoga drugega (v obravnavanem primeru izvajalca brezplačne pravne pomoči), ki ni pristojen presojati pogojev, ne zadostuje, saj je za ugotavljanje in presojo dejstev, ki so pomembna za odločitev, pristojen le organ za BPP, ki mora svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.

9. Po ugotovitvi sodišča v zadevi tudi materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, pomembno za odločitev, ni bilo ugotovljeno. Tožnik je namreč v prošnji (kot na to opozarja v tožbi) za brezplačno pravno pomoč zaprosil, ker želi na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) vložiti pritožbo zoper državo zaradi ravnanj policista. Kot je izrecno navedel v prošnji, želi pomoč odvetnika za sestavo tožbe (pravilno: pritožbe) in drugih vlog v postopku pred ESČP ter za zastopanje pred tem sodiščem. Brezplačne pravne pomoči torej ne želi za vložitev tožbe pred nacionalnim sodiščem, kot to smiselno izhaja iz izpodbijane odločbe.

10. Po izrecni določbi ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko med drugim dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči (7. alineja prvega odstavka 26. člena v zvezi z drugim odstavkom 1. člena ZBPP). V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred mednarodnim sodiščem (na primer pred ESČP), je pri presoji obstoja verjetnega izgleda za uspeh zadeve oziroma razumnosti zadeve treba med drugim ugotoviti, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi tožnik vložiti pravno sredstvo1, nato pa je treba v prvi vrsti presoditi, ali so sploh izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke dopustnosti pritožbe, to je, ali je tožnik izčrpal pred nacionalnimi organi vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo, presoditi pa je treba tudi pravočasnost pritožbe.2 Po 35. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) sme namreč ESČP obravnavati zadevo šele po izčrpanju vseh nacionalnih pravnih sredstev v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava in v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po notranjem pravu.

11. Ker organ za BPP prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z vidika dopustnosti pritožbe pred ESČP in z vidika verjetnosti za njen uspeh po določbah EKČP v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni presojal (prošnjo je zavrnil brez ustrezne obrazložitve, sklicujoč se zgolj na mnenje izvajalca brezplačne pravne pomoči), je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo in vrnilo zadevo organu v ponovni postopek.

12. V postopku pred ponovno odločitvijo o tožnikovi prošnji bo moral organ za BPP tožnika pozvati, naj prošnjo dopolni in pojasni, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi vložiti pritožbo pred ESČP, nato pa bo moral presoditi, ali ima tožnik z vložitvijo pritožbe pred ESČP možnost uspeha v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju pa bo moral organ upoštevati tudi pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Po 34. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin lahko pritožbo na ESČP vloži med drugim tudi posameznik, ki zatrjuje, da mu je država pogodbenica kršila katero od pravic, priznanih s Konvencijo in njenimi Protokoli. 2 Tako UPRS v sodbah opr. št. I U 1909/2011 z dne 13. 12. 2011; opr. št. II U 90/2019 z dne 20. 2. 2019, 5. točka obrazložitve in opr. št. III U 305/2016 z dne 29. 9. 2016, 13. točka obrazložitve.