Jedro

Sklep o napotitvi na pravdo je odločitev procesne narave, s katero zapuščinsko sodišče dedičem določi vlogo tožnika oziroma tožeče ali tožene stranke v morebitni pravdi.

Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Dedinji A. A., rojena ..., in B. B., rojena ..., morata v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper dediča C. C., rojenega ..., vložiti tožbo zaradi ugotovitve, da je C. C. od zapustnice D. D. prejel darilo v znesku 80.000 EUR za nakup stanovanja št. 317, posameznega dela stavbe št. 118 v stavbi št. 1127, k. o. X, za kar je zapustnica pri Banki, d. d., najela kredit številka 0000.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka). Dediču C. C. je naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper dedinji A. A. in B. B. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da od zapustnice D. D. ni prejel darila v znesku 80.000 EUR za nakup stanovanja, za kar je zapustnica pri Banki, d. d., najela kredit (II. točka izreka). Dedinjama A. A. in B. B. je naložilo, da morata v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper dediča C. C. vložiti tožbo zaradi ugotovitve, da je C. C. od zapustnice D. D. prejel darilo v višini 20.000 EUR za opremo tega stanovanja, zaradi česar je dedno odpravljen (III. točka izreka). Odločilo je, da bo zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, če v tem roku tožbi ne bosta vloženi (IV. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se pritožuje dedič C. C. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani del sklepa spremeni tako, da na pravdo napoti dedinji, oziroma ga razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da prvostopenjsko sodišče od njega zahteva, da v pravdi dokazuje negativno dejstvo. Dedinji sta tisti, ki nekaj trdita in zahtevata, zato bi bilo edino logično, da bi sodišče na pravdo napotilo njiju. Vsebina napotitvenega sklepa je v nasprotju s samimi trditvami dedinj, obrazložitev sklepa pa je v nasprotju z izrekom. V tem delu glede dedne odpravljenosti je obrazložitev v celoti izostala. Morebitna dedna odpravljenost in zatrjevano darilo nimata medsebojne zveze in ju ni mogoče enačiti kot izhaja iz vsebine II. točke izreka.

3. Dedinji A. A. in B. B. sta na pritožbo odgovorili in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

6. V obravnavanem primeru je med strankami sporno, če je dedič C. C. od zapustnice prejel darilo v višini 80.000 EUR za nakup stanovanja št. 317 posameznega dela stavbe št. 118 v stavbi 1127, k. o. X ter 20.000 EUR za opremo tega stanovanja. Dedič C. C. zanika prejem daril od zapustnice in trditev sodedinj, da naj bi bil zato dedno odpravljen. Zatrjuje, da je stanovanje kupil sam. Ker v času nakupa ni bil kreditno sposoben, je zanj kredit najela zapustnica, obroke pa je poravnaval on.

7. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je verjetnejša trditev dedinj, da je dedič C. C. prejel darilo v obliki kupnine za stanovanje in zato dediča C. C. napotilo na pravdo, saj je njegovo pravico štelo za manj verjetno. Oprlo se je na kreditno pogodbo, ki jo je sklenila D. D. in na potrdilo o plačilih kredita. Glede zneska 20.000 EUR, ki potrditvah dedinj predstavlja darilo za opremo stanovanja, pa je na pravdo napotilo dedinji A. A. in B. B., saj je štelo njuno pravico za manj verjetno.

8. Odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je napotilo dediča C. C. na pot pravde za dokazovanje negativnega dejstva, da ni prejel darila v znesku 80.000 EUR, dedič C. C. v pritožbi utemeljeno izpodbija.

9. Sklep o napotitvi na pravdo je odločitev procesne narave, s katero zapuščinsko sodišče dedičem določi vlogo tožnika oziroma tožeče ali tožene stranke v morebitni pravdi. Izvedba dokaznega postopka v zvezi s spornimi vprašanji je naloga pravdnega sodišča, pred katerim bo tekel pravdni postopek.

10. Dedič C. C. nima pravnega interesa za ugotovitev obstoja zatrjevanega darila s strani dedinj. Tak interes imata dedinji A. A. in B. B., ki ju je sodišče s III. točko sklepa pravilno napotilo na vložitev tožbe zaradi ugotovitve, da je C. C. prejel darilo v višini 20.000 EUR za opremo stanovanja. Poleg tega dediču ni moč naložiti dokazovanja negativnega dejstva, in sicer da ni prejel darila v takšni višini, kot zatrjujeta dedinji. Po ustaljeni sodni praksi je dokazno breme glede obstoja daril na tistemu, ki to zatrjuje, to pa sta sodedinji A. A. in B. B. 11. (Le) dedinji A. A. in B. B. imata pravni interes za ugotovitev obstoja darila, ki ga zatrjujeta, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za upoštevanje zatrjevanih (a spornih) dejstev pri ugotavljanju dednih deležev.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano II. točko izreka prvostopenjskega sklepa spremenilo tako, da je na pravdo (tudi) za ugotovitev obstoja darila v višini 80.000 EUR napotilo dedinji A. A. in B. B. (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 163. členom ZD).