Jedro

Zahteva, da je treba v okviru otrokove koristi upoštevati otrokovo voljo, ne pomeni, da se je treba po otrokovi volji nujno ravnati. Če ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače, kot si želi otrok.

Izrek

I.Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2025 v izpodbijanem delu (VII. tč. izreka) potrdi.

II.Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 8. 7. 2025 se delno ugodi in se VI. tč. izreka tega sklepa razveljavi. V preostalem delu se njena pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 3. 2025 se zavrne in se ta sklep potrdi.

IV.Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Oris spora

1.Predlagatelj je 14. 9. 2021 vložil predlog, v katerem je predlagal, da se otroka dodelita njemu v varstvo in vzgojo, nasprotna udeleženka pa ima stike z otrokoma vsak drug vikend, med tednom pa ob torkih in četrtkih ter izmenjaje v času šolskih in poletnih počitnic ter da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati mesečno preživnino za vsakega otroka v višini 200,00 EUR. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe, da se otroka začasno dodelita njemu v varstvo in vzgojo in da je nasprotna udeleženka dolžna pripeljati otroka k pouku v Osnovno šolo A. Trdil je, da je nasprotna udeleženka brez njegovega soglasja odpeljala otroka v B., da ju želi vpisati v Osnovno šolo C., da imata otroka stalno bivališče na A., kjer od rojstva živita. Nasprotna udeleženka je trdila, da predlagatelj ogroža otroka, da se je nasprotna udeleženka z otrokoma od njunega rojstva dalje veliko več ukvarjala kot predlagatelj, ki je bil polno zaposlen z delom v službi, zato je predlagala, da se otroka dodelita njej v varstvo in vzgojo in da ima predlagatelj stike z otrokoma, tako kot je predlagal v predlogu za nasprotno udeleženko. Zaradi močnega konflikta med udeležencema je sodišče prve stopnje v prvih dveh začasnih odredbah določilo uravnotežene (dnevne) stike udeležencev z otrokoma, kasneje pa je zaradi ravnanj nasprotne udeleženke, s katerimi je ogrožala otroka, otroka z začasno odredbo začasno dodelilo v varstvo in vzgojo predlagatelju ter določilo stike nasprotne udeleženke z otrokoma pod nadzorom CSD in kasneje enkrat tedensko za tri ure v prostorih knjižnice. Z zadnjo začasno odredbo je začasno določilo stike na enak način kot s končno odločbo, pri tem pa (tudi) sledilo (enotnim) mnenjem CSD ter izvedenk klinične psihologije in psihiatrinje. Z delnim (končnim) sklepom z dne 4. 1. 2024, ki je pravnomočen, je sklenilo, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo predlagatelju.

Odločitvi sodišča prve stopnje - sklep z dne 8. 7. 2025 in sklep z dne 14. 3. 2025

2.Sodišče prvi stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas od 13. 9. 2021 do 30. 6. 2024 plačati za preživljanje otrok 6.766,90 EUR, da je od 1. 7. 2024 dalje dolžna za preživljanje mladoletne D. D. plačevati mesečno preživnino v znesku 354,oo EUR in za mladoletno E. D. 320,00 EUR, skupaj 674,00 EUR (I), da stiki mladoletnih otrok z nasprotno udeleženko potekajo: vsake prve tri sobote v mesecu od 10.00 do 13.00, tri dni med poletnimi počitnicami od 10.00 do 19.00, ki jih glede na interese otrok predlaga predlagatelj, nato jih udeleženca uskladita z njunim vsakokratnim dogovorom, da v primeru, če ima kateri od otrok na zgoraj določene termine ob sobotah predviden nastop na odbojkarski tekmi ali glasbeni nastop, se stik izvede dan prej, to je v petek od 16.00 do 19.00, da v primeru bolezni otrok stik odpade, da ob začetku stika pripelje predlagatelj otroka na glavno avtobusno postajo na A. in ju izroči nasprotni udeleženki, ob koncu stika pa nasprotna udeleženka na glavni avtobusni postaji na A. izroči otroka nazaj predlagatelju, da sta se udeleženca dolžna vzdržati vsakršnih konfliktov ob predaji otrok na stik ter ob prevzemu otrok s stika (II), da se nasprotni udeleženki odvzame pravica do vseh ostalih stikov z otrokoma, razen tistih, ki so določeni v II. točki izreka tega sklepa - ostali osebni stiki, osebna srečanja na javnih glasbenih in drugih nastopih otrok ter ob drugih priložnostih, stiki po telefonu oziroma preko video klica, stiki preko pošiljanja sporočil ali stiki preko tretjih oseb (III), da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 13. 9. 2024 (IV), da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 13. 1. 2025 (V), da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke zoper I. do IV. tč. izreka sklepa o začasni odredbi z dne 14. 3. 2025 (VI), da se zavrne predlog predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka plačuje višjo preživnino, kot je dosojena v I. točk izreka tega sklepa (VII), da vsak udeleženec krije sam stroške tega postopka, razen v kolikor je bilo o stroških že odločeno v sklepu z dne 4. 1. 2025 (VIII). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 3. 2025 določilo enak obseg stikov, kot je bil (kasneje) določen s sklepom z dne 8. 7. 2025 (I-IV), zavrnilo pa je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, da ima nasprotna udeleženka stik z otrokoma na njen rojstni dan in na rojstni dan E. D. od četrtka do torka zjutraj ter v času šolskih počitnic od 26. 4. 2025 do 4. 5. 2025 (V).

Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 8. 7. 2025 in zoper sklep z dne 14. 3. 2025

3.Nasprotna udeleženka navaja, da vlaga pritožbo zoper sklep o določitvi stikov in preživnine, s tem, da izpodbija tudi odločitev Su 225/2025, s katero je bil zavrnjen njen predlog za izločitev sodnice in zavrženje enakega predloga na zadnjem naroku 10. 3. 2025 in sklepa, s katerima je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga nasprotne udeleženke za izločitev izvedenk. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep z dne 8. 7. 2025 razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred spremenjenim naravnim sodnikom, v vmesnem času pa stike z otrokoma enakomerno porazdeli med udeleženca. Nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija tudi sklep z dne 8. 7. 2025, v katerem so bili zavrnjeni njeni ugovori zoper sklepe o začasnih odredbah. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 3. 2025 je predlagala, da se sklep spremeni tako, da se otroka predodelita v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki in da ima predlagatelj stike z otrokoma pod nadzorom CSD dve uri tedensko.

4.V postopku ni sodila naravno izbrana sodnica. Pravica do naravnega sodnika izhaja iz 23. člena Ustave. Prav tako je ta pravica priznana v sodni praksi ESČP.

Zadeva bi morala biti v skladu s Sodnim redom dodeljena sodnici Kseniji Kejžar. Nasprotna udeleženka je večkrat pozvala sodišče, da ji predloži dokumentacijo, iz katere bo razviden potek izbire sodnika. V sklepu Su 225/2025 z dne 3. 3. 2025 predsednica sodišča dejansko ugotavlja, da v konkretnem primeru sodeča sodnica ni bila postavljena v skladu s Sodnim redom, saj bi morala biti zadeva, glede na to, da v času vložitve predloga zadeva zavarovanja med istima strankama še ni bila pravnomočna, dodeljena sodnici Kseniji Kejžar, ki je vodila postopek v zadevi zavarovanja I Z 10/2021. Predsednica sodišča je v sklepu pojasnila, če je med istima strankama že vložen samostojen predlog za zavarovanje in o tem predlogu še ni bilo pravnomočno odločeno in se nato vloži predlog za določitev stikov, se zadeva dodeli sodniku, ki obravnava zadevo zavarovanja. V zadevi zavarovanja je odločala sodnica Ksenija Kejžar, ki je izdala sklep 10. 9. 2021. Ta sklep je postal pravnomočen 24. 9. 2021, predlog predlagatelja v konkretni zadevi pa je sodišče prejelo 14. 9. 2021. Samostojni predlog za ureditev stikov je predlagatelj vložil pred pravnomočnostjo sklepa iz postopka zavarovanja, zato bi morala biti konkretna zadeva dodeljena sodnici Kseniji Kejžar, ki je vodila zadevo zavarovanja. Tudi iz obrazložitve sklepa predsednice sodišča izhaja, da bi bila zadeva dodeljena isti sodnici, ki je odločala o zadevi zavarovanja le, če bi katera od strank vložila predlog za ureditev stikov še pred pravnomočnim zaključkom zadeve I Z 10/2021.

5. Odločitev je nezakonita zaradi pristranskosti sodnice in izvedenk. Videz nepristranskosti je opredeljen kot ravnanje posameznega sodnika, ki bi pri razumnem človeku vzbudilo dvome v njegovo nepristranskost. Po sodni praksi in pravni doktrini že sama kršitev videza nepristranskosti pomeni razlog za izločitev. Videz nepristranskosti potrjujejo dejanja sodnice, ki je z izdajo časovno omejenih začasnih odredb nasprotni udeleženki kršila pravico do pravnega sredstva, neupravičeno je gradivo iz te družinske zadeve vložila v kazenski spis, onemogočila je nasprotni udeleženki, da bi na zadnjem naroku postavila vprašanja izvedenkama, zavrnila je praktično vse dokazne predloge nasprotne udeleženke, pogosto je na narokih na zapisnik napačno povzela izjave, ki jih je dala nasprotna udeleženka, poleg tega se je na naroku do nasprotne udeleženke obnašala žaljivo in podcenjujoče, s tem, da je navajala, da je imela nasprotna udeleženka že v mladosti težave, da je dependentna do svoje mame, dopustila je, da jo je predlagatelj na naroku verbalno napadel in da sta se o njej negativno izražali izvedenki, zato se je nasprotna udeleženka bala sodnice in izvedenk. Sodnica je 17. 12. 2024 v kazenska spisa I Kpr 000/23 in I K 000/2022 samoiniciativno vložila prepis zvočnega posnetka z naroka z dne 9. 9. 2024. V kazenskih postopkih je predlagatelj obdolženec v zvezi s kaznivim dejanjem zanemarjanjem mladoletne osebe in nasilja v družini. Tako postopaje sodnice pomeni kršitev tajnosti družinskega postopka in kršitev načela nepristranskosti. Sodnica je v kazenski spis vložila prepis, v katerem je predlagatelj predstavljen v pozitivni luči in kjer se nasprotno udeleženko blati, ne pa prepisa, iz katerega je razvidno nasilno obnašanje predlagatelja na naroku. Srž ni zgolj v tem, da je sodnica v kazenski spis vložila eno izmed listin iz konkretnega postopka, pač pa katero listino je vložila in zakaj ni v spis vložila tudi drugih listin in zakaj listin iz kazenskih postopkov ni vključila oziroma upoštevala v tem družinskem postopku, zlasti na tak način, da bi z njimi seznanila izvedenke psihiatrične in psihološke stroke.

6. Sklep predsednice sodišča o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za izločitev sodnice ni zadostno obrazložen. Ob tesnem prijateljskem razmerju med predlagateljem in sodnikom Aleksandrom Nagličem in sodnico Jasno Levc Uršič in okoliščino, da se tudi sodeča sodnica s predlagateljem pozna od prej, pri čemer ni nepomembno, da je sodnica Jasna Levc Uršič kot podpredsednica sodišča v določenem razmerju moči do sodeče sodnice, kot izpostavlja citirana sodna praksa, bi bilo potrebno drugače vrednotiti krnitev videza nepristranskosti, ki izvira iz takšnih odnosov na sodišču, kjer je na enem oddelku zaposleno tako malo število sodnikov in so zato vsi sodniki nekako povezani s predlagateljem. V postopku izločitve je predsednica sodišča pridobila izjavo sodeče sodnice, ki pa nasprotni udeleženki ni bila vročena, da bi se lahko z izjavo vsebinsko seznanila in nanjo odgovorila. Zakoniti tek procesnih dejanj bi moral biti tak, da bi bila najprej o predlogu za izločitev sodnice obveščena predsednica sodišča, ki bi morala sodnico pozvati, da naj se o zahtevi za izločitev izjavi. Izjavo bi morala sodnica nato poslati predsednici sodišča, ki bi morala to izjavo posredovati predlagatelju in ga pozvati, da se o tem izreče. V konkretnem primeru je sodnica brez poziva predsednice sodišča dala izjavo in tako prehitela in spregledala zakoniti vrstni red procesnih dejanj.

7. Nasprotna udeleženka je na zadnjem naroku dala še eno zahtevo za izločitev sodnice, razlogi za tako zahtevo pa so bili drugačni kot v predhodnem predlogu. Nasprotna udeleženka je predlagala izločitev iz razloga, ker sodnica ni dovolila, da bi bila na podlagi 7. člena ZPND na glavni obravnavi prisotna nasprotni udeleženki zaupna oseba. Sodnica je zahtevo za izločitev zavrgla le z navedbo, da gre za zlorabo pravice iz 11. člena ZPP, pri čemer ni obrazložila odločitve, v čem naj bi nasprotna udeleženka pravico zlorabila. Sklepa se zato ne da preizkusiti.

8.V postopku sta sodelovali pristranski izvedenki. Sklepov z dne 3. 3. 2025 in 4. 3. 2025 o zavrnitvi zahtev nasprotne udeleženke za izločitev izvedenke klinične psihologije - F. F. in psihiatrije - G. G. se ne da preizkusiti. Pri izdelavi izvedenskih mnenja in pregledih sta izvedenki postopali na način, ki je posegel v dostojanstvo ter telesno in duševno celovitost nasprotne udeleženke, kar je nasprotno udeleženko večkrat spravilo v jok. Glavni razlog za izločitev je dogajanje na pregledu 12. 12. 2025, ko sta izvedenki preprečili, da bi bila ob pregledu v skladu z določbo 7. člena ZPND prisotna zaupna oseba H. H., čeprav 7. člen ZPND določa pravico do spremstva zaupne osebe v procesnih dejanjih v vseh postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja žrtve, torej ne le v postopkih na podlagi ZPND, pač pa tudi v drugih postopkih, torej tudi v družinskem postopku, če je eden od udeležencev oseba, ki je nasprotni udeleženki povzročila nasilje. Preprečitev prisotnosti zaupne osebe na izvedenskem pregledu je bila nezakonita. Izvedenki se pri preprečitvi prisotnosti zaupne osebe sklicujeta na Smernice strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in tolmačenje, kjer prisotnost tretjih oseb na obravnavi pri izvedencu ni predvidena. Taka razlaga ni ustrezna, ker smernice niso (pod)zakonski akt, pač pa zgolj interni akt. Izvedenki nista bili postavljeni znotraj izvedenskega organa kot enovit izvedenski organ. Njuno ravnanje, ko sta opravili skupen izvedenski pregled nasprotne udeleženke, čeprav sta izvedenki iz različnih strokovnih področij, kaže na njuno obrambno držo in da bi, ob pričakovani kritiki njunega dela s strani nasprotne udeleženke, druga drugi krili hrbet, namesto da bi z izvedenskim delom druga drugi konkurirali in se na ta način nadzirali. Tudi v postopku glede izločitve izvedenk, izjavi izvedenk v zvezi s predlogom za izločitev, nista bili vročeni nasprotni udeleženki. Sodišče se ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke glede vprašanja "naravne" izbire izvedenk, zato je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot izhaja iz listin v spisu, je bilo na seznamu za izbiro izvedencev v tej zadevi pred izbranima oziroma postavljenima izvedenkama več izvedencev, ki so bili pripravljeni izdelati izvedensko delo hitreje. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zakaj je izbralo izločeni izvedenki, ne pa druge izvedence.

9.Sodišče v sklepu režim stikov otrok z nasprotno udeleženko nerazumno in nesorazmerno oži ter se ne opredeli do konkretnih navedb nasprotne udeleženke glede dejanskega stanja in relevantnih pravnih stališč glede pravnega standarda največje otrokove koristi. Sodišče protikonvencijsko in protiustavno razume pravni standard največje koristi in ogroženosti otroka, zaradi česar stike nasprotne udeleženke z otrokoma določa nesorazmerno in nerazumno ozko. Pavšalno se sklicuje na konflikt lojalnosti, ki naj bi ga nasprotna udeleženka vzbujala pri otrocih in domnevnim obremenjevanjem otrok s konfliktom, ki ga ima s predlagateljem in njeni nezmožnosti, da bi se vživela v potrebe otrok. Razlogov se v tem delu ne da preizkusiti, ker so prazni. Sodišče ne pojasni, kako naj bi se ogroženost manifestirala navzven, torej v duševnosti otrok, zato se sklepa tudi v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10.Sodišče prve stopnje je z odločitvijo poseglo v pravice nasprotne udeleženke do družinskega življenja, kar predstavlja kršitev iz 8. člena EKČP. Ni upoštevalo materialnopravnega standarda otrokove največje koristi, od tega standarda je odstopilo, odstopa od te sodne prakse pa ni obrazložilo. Nasprotna udeleženka je v vlogah izpostavljala, da je po sodni praksi ESČP vez med staršem in otrokom treba ohranjati za vsako ceno, kar je del načela ohranjanja družinske enote. Sodna praksa izpostavlja, da že odsotnost enega od staršev iz življenja otrok samo po sebi pomeni ogrožanje otrokove koristi. Tudi sodišče v sklepu ugotavlja, da je odsotnost stikov z nasprotno udeleženko otrokoma v škodo in da okoliščina, da z nasprotno udeleženko nimata stikov, ne vpliva optimalno na njun razvoj. Nasprotna udeleženka ne more razumeti pojasnil sodišča, kako naj bi bila njena dejanja, s katerimi spravlja otroka v stisko, tako intenzivna, da bi pretehtala v prid tako širokega posega v starševske pravice nasprotne udeleženke, ker je v korist otrok, da se stiki otrok z nasprotno udeleženko ohranijo. Sodišče ni opravilo tehtanja sorazmernosti med koristmi otrok, da bi se stiki izvajali v večjem obsegu in domnevno škodo. 8. člen EKČP vzpostavlja zahtevo po poglobljeni proučitvi celotne družinske situacije, ki vsebuje dolžnost organov, da natančno obrazložijo vsako omejitev pravic staršev, zlasti zakaj bi morebiten stik s staršem lahko pomenil nevarnost za otrokovo korist, s tem, da morajo sodišča do strokovnih mnenj pristopiti kritično ter jih oceniti v luči drugih dokazov. Po praksi ESČP je zmotno postopanje, če sodišče ugotovitve izvedencev postavi v središče svojih odločitev v odsotnosti kakršnekoli dokazljive škode za otroke. Ogrožanje otrok primarno izvira iz njunega odtujevanja nasprotni udeleženki, torej dejstva, da se nasprotna udeleženka z otrokoma ne more videti, ju poklicati, se srečati in ne iz kakršnegakoli ogrožanja, izvirajoč iz nje same.

11.Nasprotna udeleženka otrok ne ogroža, ker ju nikoli ni fizično ali psihično poškodovala, nikoli ni posredno ali neposredno izražala te namere, nikoli ni ravnala v nasprotju s koristjo otrok, s tem, da si otroka prisotnosti in bližine nasprotne udeleženke še vedno želita. Navedba, da naj bi nasprotna udeleženka kazala znake osebnostne motnje, torej ne gre za duševno motnjo samo po sebi, ne predstavlja konkretnega razloga za ogrožanje otrok, ki bi opravičevala tako širok poseg v njene starševske pravice. Sodišče se v povezavi z mnenjem izvedenk sklicuje na strokovne smernice, ki naj bi potrjevale neprimernost ravnanj nasprotne udeleženke, izvedenki pa teh smernic nista vložili v spis, da bi se nasprotna udeleženka lahko seznanila z njihovo vsebino.

12.Tako intenzivna omejitev stika, kot je naložena nasprotni udeleženki, ki se minimalno razlikuje od popolnega odvzema otrok, je najbolj invaziven ukrep, s katerim lahko sodišče posega v starševske pravice nasprotne udeleženke. Po sodni praksi sodišče lahko intenzivno poseže v pravice staršev le v najhujših in najintenzivnejših primerih - pri hudih odvisnostnih motnjah, fizičnem nasilju enega od staršev, hudih duševnih boleznih z znaki psihoze, ne pa v primerih znakov osebnostne motnje pri enem od staršev. Tudi če bi nasprotna udeleženka osebnostno motnjo zares imela, to samo po sebi ne bi pomenilo konkretizacije ogrožanja. Nasprotna udeleženka ni psihološka bolnica. Odločitev sodišča glede stikov odstopa od izrecno izražene želje otrok po stiku z nasprotno udeleženko. Sodišče ne konkretizira ugotovitve, da nasprotna udeleženka ne razume bazične potrebe otrok in da se ni sposobna vživeti v njuna čustva. Niti izvedenki niti sodišče ne opišejo, iz katerih dejanj ali lastnosti nasprotne udeleženke naj bi to izhajalo. Sodišče s tako ozkim obsegom stikov nasprotni udeleženki ne da priložnosti, da bi pokazala svojo skrb za otroka na vsakodnevni ravni in njeno sposobnost, da poskrbi za bazične potrebe otrok. Sodišče te navedbe nasprotne udeleženke brez utemeljenega razloga opredeli kot pavšalne, vsem navedbam in dokazom, ki jih je navedel in predložil predlagatelj, pa sledi. Predlagatelj je brez vednosti nasprotne udeleženke prenehal komunicirati z nasprotno udeleženko in nasprotni udeleženki samovoljno odvzel starševske pravice, njegova sestra pa si prisvaja pravice in dolžnosti, ki pripadajo nasprotni udeleženki kot staršu, saj mami pripada pravica, da npr. obiskuje roditeljske sestanke. Predlagatelj in njegova sestra nasprotni udeleženki ne želita posredovati nobenih informacij, kar predstavlja obliko psihičnega nasilja, na kar je nasprotna udeleženka opozorila pristojne institucije in sodnico.

13.Ko sta otroka po telefonu govorila z nasprotno udeleženko, je predlagatelj telefonski pogovor neupravičeno posnel. Tako invazivno početje ni v korist otrok, s tem, da je sodišče na ta posnetek telefonskega razgovora med nasprotno udeleženko in otrokoma oprlo odločitev, s katero je poseglo v starševske pravice nasprotne udeleženke. Predlagatelj je tudi v oblačila otrok všil prisluškovalne in snemalne naprave ter s tem otroka uničeval.

14.Sodišče v veliki meri spregleda navedbe nasprotne udeleženke v zvezi s kazenskim postopkom, ki teče proti predlagatelju za kaznivo dejanje nasilja v družini, s tem, da je obtožnica pravnomočna. Sodišče se ne opredeli do navedbe izvedenke, da bi v primeru, če bi se izkazalo, da je predlagatelj zares izvajal nasilje nad nasprotno udeleženko in otrokoma, podala drugačno mnenje glede dodelitve otroka. Obstaja torej velika nekonsistentnost med tem, kako ista dejstva v zvezi z istimi dejanskimi stanovi in istimi osebami ocenjuje kazensko sodišče in nepravdno sodišče, zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Nasprotna udeleženka je predložila dokaze, ki pričajo o predlagateljevem nasilju do nasprotne udeleženke in otrok. V sodnem spisu je večje število posnetkov, ki kažejo, kako je predlagatelj fizično nasilen do nasprotne udeleženke. V spisu je posnetek, ko predlagatelj brcne nasprotno udeleženko in njen telefon iz njene roke v prisotnosti otrok, s tem, da je tudi sodišče ugotovilo predlagateljevo vzkipljivo naravo in da je predlagatelj do nasprotne udeleženke nasilen, s tem, da naj bi bila tudi nasprotna udeleženka nasilna do predlagatelja.

15.Sodišče z izpodbijanim sklepom krši pravice otrok, da sta slišana in da se njuno mnenje upošteva. Sodišče mnenja otrok ignorira in zavrača, čeprav sta otroka dovolj stara, da bi izrazila svoje mnenje. Tudi sodišče ugotavlja, da si otroka želita več stikov in da ju odsotnost stikov spravlja v stisko, hkrati pa, da njuna izražena želja ne predstavlja tistega, kar bi jima bilo v največjo korist, kar je v medsebojnem nasprotju. Izvedenki sta na zadnjem naroku izrazili mnenje, da pričakujeta, da bosta otroka v prihodnosti zapustila predlagatelja in hotela oditi k nasprotni udeleženki. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca pedopsihološke stroke, ki bi opravil pregled otrok, ker izvedenec psiholog nima strokovnega znanja, da bi opravil takšno oceno.

16.Sodišče se ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke o nestrokovnosti izvedenskih mnenj. Nasprotna udeleženka je v svojih navedbah predložila neodvisno psihološko poročilo I. I., ki je sodni izvedenec za psihologijo. I. I. je v mnenju ugotovil, da je izvedensko mnenje izvedenke klinične psihologije nestrokovno in neverodostojno. Predstavil je pomanjkljivosti pri uporabi metodologij in nepravilnosti pri pregledu udeležencev pri uporabljanju psiholoških testov, zato je sodišče izvedensko mnenje izvedenke klinične psihologije zmotno ocenilo kot verodostojno. Če je sodišče dvomilo v nepristranskost in strokovnost mnenja I. .I., bi moralo svoje dvome ustrezno obrazložiti in raziskati tudi tako, da bi ga zaslišalo. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje I. I. predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.

17.Ko sta bili izvedenki na naroku zaslišani, nasprotni udeleženki ni bila dana možnost, da bi jima postavila vsa vprašanja, ki jih je želela postaviti. Nasprotna udeleženka je že na začetku zadnjega naroka opozorila, da ima veliko vprašanj, ki jih želi postaviti izvedenkama. Sodišče je izvedenkama dovolilo, da sta zapustili narok, čeprav je nasprotna udeleženka želela izvedenkama postaviti še številna vprašanja. Z naroka sta odšli, ker sta bili zasedeni z drugimi obveznostmi. Tako postopanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

18.Izvedenki sta na zadnjem naroku na škodo nasprotne udeleženke spremenili predhodno izvedensko mnenje, zato je nasprotna udeleženka zaprosila sodišče za dodaten rok, da bi se lahko glede teh sprememb izjavila in posvetovala z neodvisnim strokovnjakom, ki bi to mnenje preveril. Sodišče je postopalo na enak način kot na naroku 20. 3. 2023, ko nasprotni udeleženki enako ni želelo dati roka za seznanitev s procesnim gradivom.

19.Izvedenki sta se pri odgovorih na vprašanja nasprotne udeleženke izmikali, kar je sodišče dopustilo. Na zadnjem naroku je izvedenka klinične psihologije izpovedala, da se je v konkretni zadevi posvetovala s supervizorko iz tujine, na vprašanje nasprotne udeleženke, kdo je ta oseba, pa je odgovorila, da ne bo povedala. Izvedenka psihiatrične stroke je na polovico vprašanj nasprotne udeleženke odgovorila, da ne bo komentirala, sodišče pa je taka odklonilna vprašanja dovolilo. Izvedenki nista pri zadnji dopolnitvi izvedenskega mnenja vpogledali v celoten spis, ampak jima je bil poslan le selekcioniran spis oziroma posamezne listine iz spisa, ki naj jih pregledata, s tem, da izvedenki nista bili seznanjeni s kazenskimi postopki, ki se vodijo proti predlagatelju. Nasprotna udeleženka nima vpogleda v to, katere listine v spisu so bile na voljo izvedenki. Tako postopanje sodišča predstavlja bistveno kršitev postopka.

20.Sodišče očita nasprotni udeleženki, da ni storila zadosti, da bi stiki potekali mirneje in da bi se zmanjšali konflikti med udeležencema. V praksi ESČP je zastopano stališče, da pomanjkanje sodelovanja skrbniškega starša samo po sebi ne odvezuje organov odgovornosti po 8. členu EKČP, da sprejmejo ukrepe, ki jih je mogoče v okoliščinah primera upravičeno zahtevati za uskladitev nasprotujočih si interesov.

21.Absurdno je novo mnenje izvedenk, kateremu sodišče sledi, da naj bi nasprotna udeleženka postala paranoidna, ker poudarja krivico in nepravičnost, ki se dogaja pred institucijami, s tem, da se psihiatrinja, ki je specialist tega področja, do tega sploh ni opredelila, izvedenka klinične psihologije pa to možnost zgolj nakazuje oziroma jo dopušča.

22.Sodišče spregleda anonimne prijave o spolnem nasilju predlagatelja nad otrokoma, ki jo je v času vodenja postopka prejel CSD. Sklep v tem delu ne izpolnjuje standarda zadostne obrazloženosti. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje v delu, kjer nasprotni udeleženki ne verjame, da otroka prihajata na stike neurejena in zanemarjena, kar potrjujejo fotografije.

23.Sodišče je nasprotni udeleženki prisodilo nesorazmerno visoko preživnino. Predlagateljeve preživninske sposobnosti so ocenjene prenizko Sodišče je prenizko ocenilo donose iz predlagateljeve sobodajalske aktivnosti in ni upoštevalo njegovih potencialnih preživninskih virov. Predlagatelj si kot družbenik J. d. o. o. ne izplača dobička in trdi, da tega ne namerava storiti v prihodnosti. Nasprotna udeleženka je navajala, da predlagatelj in njegov poslovni partner dobičke črpata preko s. p. predlagateljevega družbenika. Sodišče zmotno ne upošteva možnosti izplačila dobička kot potencialnega vira. Nelogično je, da je sodišče verjelo izpovedbi predlagatelja in njegove sestre, da je predlagatelj dejavnost sobodajalstva v turistične namene v petih apartmajih na A. prepustil sestri, čeprav je predlagatelj lastnik te nepremičnine in posledično iz te dejavnosti ni dobil nikakršnih dohodkov, čeprav je pri tej dejavnosti vseeno sodeloval in sestri pomagal. Enako velja za navedbe, da je v septembru 2024 dejavnost oddajanja apartmajev opustil, kar je življenjsko nelogično. Sodišče bi moralo opraviti izračun dobička in če v ta namen nima potrebnega znanje, bi moralo postaviti izvedenca ustrezne stroke. Predlagateljeva kmetija ni manjša, ker obsega več poljskih njiv, ki po obsegu pridelka vsekakor krepko presegajo pridelek, ki bi ga predlagatelj uporabi za lastne potrebe in ne gre zgolj za ljubiteljsko dejavnost. Vse ugotovitve glede predlagateljeve kmetije in s tem povezane dejavnosti je sodišče ugotovilo nepravilno. Predlagatelj ima višjo mesečno plačo kot nasprotna udeleženka v višini 800,00 EUR. Nasprotna udeleženka dodatnih virov dohodka nima - licenca planinskega vodnika ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko vplivala na zvišanje njenih preživninskih zmožnosti.

24.Predlagatelj ni predložil dokazov glede nakupa in plačil za oblačila otrok. V oblačilih, ki naj bi jih kupil za otroka, so oblečeni drugi člani njegove družine. Oblačila, ki jih je dal otrokoma, so na otrocih razpadla, še preden sta otroka naredila tistih nekaj korakov, da bi skočila v objem nasprotni udeleženki. Na priloženih računih ni dokaza, da so bili nakupi plačani z njegovimi plačilnimi karticami, s tem, da sodišče ni upoštevalo stanja na njegovih plačilnih karticah. Sodišče je nerealno ocenilo prehrano za otroka. Sodišče ni upoštevalo, da je bila nasprotna udeleženka dalj časa bolniško odsotna in da je prejemala nadomestilo v višini 800,00 EUR, zato je mesečna preživninska obveznost v višini 674,00 EUR neživljenjska in nesorazmerna. Nasprotna udeleženka je tudi sama plačevala za zunajšolske dejavnosti otrok, redno skrbi za vse potrebe otrok, pri čemer številne stroške, ki so povezani z oblačili, higieno, obutvijo, šolskimi potrebščinami, športnimi rekviziti, rekreacijo, prosti čas krije večkrat, te stvari pa ostanejo pri predlagatelju in jih otroka ne vrneta nasprotni udeleženki. Sodišče je prezrlo, da je nasprotna udeleženka vsa leta redno krila stroške dodatnih obšolskih in športnih dejavnosti za otroka. Ko se je predlagatelj seznanil z višino prihodkov nasprotne udeleženke in stroški, ki nastajajo za otroka in da njegove finančne zmožnosti bistveno presegajo finančne zmožnosti nasprotne udeleženke, je samoiniciativno prevzel kritje določenih stroškov in razbremenil nasprotno udeleženko nekaterih plačil, kar je nasprotna udeleženka sprejela s hvaležnostjo. Ta dejstva kažejo na trajno zavzetost nasprotne udeleženke za dobrobit otrok in da so razmerja med udeležencema v nekaterih delih bolj zapletena, kot to izhaja iz sklepa. Predlagatelj je sprva zahteval 200,00 EUR mesečne preživnine za vsakega otroka, sodnica pa je predlagatelja usmerjala, da je zahteval višjo številko, ki pa jo predlagatelj ne podpre z relevantnimi dokazi. V sklepu ni določeno navedeno, od kdaj in koliko časa je nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino, čeprav je nasprotna udeleženka v preteklih letih prispevala veliko več, kot je bilo formalno zahtevano. Prihodki nasprotne udeleženke kot učiteljice, ki ima visoke dolgove, ne omogočajo plačila tako visoke preživnine.

Dodatno - podrobneje glede pritožbenih navedb v zvezi z izdanimi začasnimi odredbam7

25.Sodišče se ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izdaji začasne odredbe 14. 3. 2025 napačno opredelilo zakonito pravno sredstvo. S tem je storilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Pravno sredstvo zoper ta sklep je sodišče prve stopnje zmotno štelo kot ugovor in ne kot pritožbo ter na ta način postopalo v nasprotju z 273.b. člen ZIZ. Nasprotna udeleženka je v postopku večkrat podala predlog za izdajo začasne odredbe o razširitvi stikov nazadnje ustno na naroku 10. 3. 2025, pred tem pa v ugovoru z dne 31. 1. 2025 na prejšnjo začasno odredbo z dne 23. 1. 2025 ter v pravnem sredstvu ugovoru/pritožbi z dne 26. 3. 2025, zato bi moralo sodišče šteti, da je tudi zoper I.-IV. tč. sklepa z dne 14. 3. 2025 pravno sredstvo pritožba in ne ugovor. Nasprotni udeleženki je bila s tem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

26.Sodišče se je o ugovorih nasprotne udeleženke opredelilo zgolj s sklicevanjem na obrazložitev v delu sklepa, kjer je sodišče odločilo o glavni stvari, s tem, pa je storilo kršitev pravil postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Za izdajo začasne odredbe veljajo druga procesna in materialnopravna pravila, kot pri odločanju o glavni stvari, ker je treba ugotoviti ogroženost otroka. ESČP je poudarilo, da morajo domača sodišča, kadar gre za začasne odredbe, glede določitve režima stikov, ki bodo veljala do končne razrešitve spora, veliko težo pripisati tudi hitrosti postopka in odzivnosti, da se z začasno odločitvijo ne omogoči t.i. de facto odločanje o režimu stikov.

27.Sodišče režim stikov otrok z nasprotno udeleženko z začasnimi odredbami nerazumno oži in se ne opredeli do navedb nasprotne udeleženke in glede njenih pravnih stališč glede napolnjevanja pravnega standarda največje otrokove koristi, kot jo vsebinsko opredeljuje sodna praksa ESČP in mednarodni dokumenti, zlasti Istanbulska konvencija in Konvencija o otrokovih pravicah. Sodišče zgolj povzema stališča in argumente iz predhodnih začasnih odredb, pri tem pa konkretno ne navede, kako naj bi nasprotna udeleženka ogrožala otroka, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

28.Ugotovitev, da naj bi nasprotna udeleženka kazala znake osebnostne motnje, ne pomeni konkretizacije njenega ogrožanja otrok in da bi bil to zadosten razlog, ki bi opravičeval tako širok poseg v njene starševske pravice. Osebnostna motnja ni razlog za skoraj popoln odvzem otrok. Niti izvedenki niti sodišče ne pojasnijo, katere lastnosti ali dejanja naj bi kazala, da nasprotna udeleženka težje razume bazične potrebe otrok oziroma da se ni sposobna vživeti v čustva otrok. Sodišče je oprlo odločitev na nedovoljen dokaz, ki ga je pridobil predlagatelj s prisluškovanjem razgovora med otrokoma in nasprotno udeleženko.

29.Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo navedb in dokazov nasprotne udeleženke. Starši nasprotne udeleženke niso stranke tega postopka, zato njihova ravnanja ne morejo neposredno vplivati na oceno primernosti nasprotne udeleženke za izvajanje stikov. Zmotne so ugotovitve sodišča, ki pravnomočnih obtožnic v kazenskem postopku zoper predlagatelja ne šteje kot pravno relevantno dejstvo.

30.Sodišče se ni opredelilo do pravnih argumentov in sodne prakse, ki jo vsebinsko povzema nasprotna udeleženka v svojih vlogah, zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Brez utemeljenih razlogov je omejilo stike enega starša z otrokoma. Sodišče ni naredilo resnejše presoje sorazmernosti med koristmi otrok, da bi se stiki izvajali v večjem obsegu in domnevno škodo, ki naj bi bila s stiki povzročena otrokoma.

31.V konkretnem primeru izvedenki nista naravni izvedenki, saj glede na podatke v sodnem spisu sprva nista bili kontaktirani, na seznamu primernih sodnih izvedencev pa jih je več, ki bi delo lahko opravili celo pred njima. Iz zapisa strokovne sodelavke na l. št. 332 piše: "Glede na situacijo se dogovorim z izvedenko dr. K. K., ki bi zadevo lahko dokončala najhitreje od vseh ostalih." Vse to je v nasprotju z objektivnimi in postavljenimi merili in v nasprotju z jasnim namenom zakona zagotoviti naključnost pri dodeljevanju zadev izvedencem.

32.Če bi bilo ogrožanje nasprotne udeleženke tako zaskrbljujoče, bi se pričakovalo, da bi se otrokom omogočalo ustrezno zdravljenje, ne pa dodatno omejevanje stikov in onemogočanje vsakršnega stika. Izvedenka psihiatrične stroke ni nikoli neposredno opazovala odnosa nasprotne udeleženke z otrokoma, niti ni z njima komunicirala, kljub temu trdi, da se zna vživeti v njuna čustva. Celoten postopek se odvija z očitno tendenco, da se nasprotno udeleženko kot mamo sistematično diskreditira in izključi iz življenja otrok. Tudi pri CSD je nasprotna udeleženka večkrat izpostavila konflikt interesov, inšpekcija pa je te njene navedbe vedno delno potrdila.

Povzetek pritožbenih navedb predlagatelja

33.Predlagatelj v laični pritožbi navaja, da je nasprotna udeleženka po izdaji izpodbijanega sklepa znova poskušala doseči drugačne stike, kot jih je določilo sodišče, s tem, da na stike znova zamuja tako pred predajo kot po predaji otrok. Sodišče je v 72. točki zapisalo, da sta starša enakomerno skrbela za otroka v času, ko je nasprotna udeleženka že imela omejene stike od 1. 5. 2022 do 30. 11. 2023, kar je zmotna ugotovitev, ker je večino stroškov kril predlagatelj, nasprotna udeleženka pa tudi kasneje ni skoraj nič kupila otrokoma. Nasprotna udeleženka je po razpadu zveze vzela večino oblačil in športne opreme otrok in jih ni bila pripravljena deliti, zato je vse te stvari moral kupiti predlagatelj.

34.Sodišče je znižalo stroške bivanja za 10 % na račun stroškov vzdrževanja živali (elektrika, ogrevanje), kar ne drži. Celotno ogrevanje je namenjeno ogrevanju stanovanjske hiše, ker se hlev ne ogreva. Poraba elektrike v hlevu je zanemarljiva. Pri stanovanjskih stroških sodišče ni upoštevalo vzdrževalnih stroškov, ki krepko presegajo stroške elektrike v hlevu. Sodišče je priznalo prenizke mesečne izdatke za higieno in zdravila otrok v višini 20,00 EUR, ni upoštevalo, da se športna oprema in šolske stvari uničijo in da jih je potrebno znova kupiti. Stroški odbojke za otroka so skupaj 60,00 EUR, v letu 2024/2025 pa je strošek na enega otroka 45,00 EUR, drugi otrok ima 50 % popusta, kar je 67,50 EUR mesečno in ne 60,00 EUR, kot je to ugotovilo sodišče. Sodišče je neutemeljeno znižalo mesečne stroške za športno opremo s 40,00 EUR, kot je zahteval predlagatelj, na 25,00 EUR. Sodišče je priznalo zgolj 40,00 EUR za športne in razvedrilne dejavnosti, za tabore, igrače, knjige in kulturne dejavnosti. Sodišče ni upoštevalo stroška jahanja otrok, ki obiskujeta jahalno šolo. Jahanje in skrb za konje je del našega življenja, ker imamo svoje konje in ne neka nadstandardna izbira. V jahalni šoli otroka tudi opravljata izpite. Strošek razvedrila je sodišče ocenilo prenizko, stroškov nakupa dodatne opreme, dodatnih učil, pripomočkov, izletov in za glasbene nastope otrok pa ni upoštevalo. Številnih stroškov za otroka predlagatelj tudi ni navedel in ni zahteval. Otroka živita pri predlagatelju, sam skrbi za otroka, ker so stiki otrok z nasprotno udeleženko zelo omejeni, česar sodišče ni ustrezno upoštevalo.

Odgovor na pritožbo

35.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Glede utemeljenosti pritožb

36.Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

37.Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 8. 7. 2025 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 14. 3. 2025 ni utemeljena.

Odločitve sodišč prve in druge stopnje pred izdajo sklepa z dne 8. 7. 20258

38.Sodišče prve stopnje je v postopku zavarovanja v zadevi I Z 10/2021, ki ga je vodila okrožna sodnica mag. Ksenija Kejžar,9 s sklepom z dne 10. 9. 2021 zavrnilo predlog nasprotne udeleženke kot upnice za izdajo začasne odredbe z dne 17. 8. 2021,10 s katerim je predlagala, da se otroka začasno zaupata njej v varstvo in vzgojo, da stiki otrok s predlagateljem kot dolžnikom potekajo pod nadzorom CSD enkrat tedensko po dve uri, da se nadomesti soglasje predlagatelja za prijavo prebivališča otrok na naslovu nasprotne udeleženke v B., da se nadomesti soglasje predlagatelja za prešolanje otrok iz Osnovne šole A. v osnovno šolo na območju Mestne občine B. Predlagatelj je 14. 9. 2021 vložil predlog, v katerem je predlagal, da se otroka dodelita njemu v varstvo in vzgojo, nasprotna udeleženka pa ima stike z otrokoma vsak drug vikend, med tednom pa ob torkih in četrtkih ter izmenjave v času šolskih in poletnih počitnic ter da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati mesečno preživnino za vsakega otroka v višini 200,00 EUR. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe, da se otroka začasno dodelita njemu v varstvo in vzgojo, da je nasprotna udeleženka dolžna otroka pripeljati k pouku v Osnovno šolo A. Trdil je, da je nasprotna udeleženka brez njegovega soglasja odpeljala otroka v B., da ju želi vpisati v Osnovno šolo C., da imata otroka stalno bivališče na A., kjer od rojstva živita. Sodišče prve stopnje je 23. 11. 2021 izdalo prvo začasno odredbo,11 s katero je določilo uravnotežene (dnevne) stike udeležencev z otrokoma za čas od 23. 11. 2021 do 3. 1. 2022. Tudi v sklepu z dne 19. 1. 2022 12 je sodišče prve stopnje določilo uravnotežen režim stikov, s tem, da je določilo veljavnost začasne odredbe do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 802/2022 z dne 31. 5. 2022 13

zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke zoper citirani sklep sodišča prve stopnje, v obrazložitvi pa navedlo: "Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kljub izkazanim neprimernim vzorcem vedenja, s katerimi je nasprotna udeleženka izvajala starševsko skrb, določilo uravnotežen in enakomerno razporejen režim stikov, ker je upoštevalo, da otroka potrebujeta materino prisotnost v večjem obsegu, saj bi v nasprotnem prišlo do odtujitve. S tem je nasprotni udeleženki dalo (dodatno) možnost, da se kot enakopravni starš vključi v vzgojo in varstvo otrok. Na nasprotni udeleženki je torej zaveza, da bo spremenila neprimerne vedenjske vzorce do otrok, s katerimi je do sedaj ogrožala njuno zdravje in osebnostni razvoj. Ta dejstva potrjujejo, da ni nobenega razloga, da bi se določil večji obseg stikov otrok z nasprotno udeleženko, kot ga je določilo sodišče prve stopnje. Glede na ravnanja nasprotne udeleženke, ji je sodišče prve stopnje pravilno omejilo stike po telefonu. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo tudi na mnenju CSD, da telefonski pogovori otroka obremenjujejo, ker nasprotna udeleženka po telefonu intenzivno obremenjuje otroka z družinsko situacijo." Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 4. 2022¹⁴ odločilo, da se spremeni sklep z dne 19. 1. 2022 tako, da otroka "živita" s predlagateljem, z nasprotno udeleženko pa imata stike vsak drug vikend od petka, ko nasprotna udeleženka otroka prevzame po šoli, do sobote do 19.00, ko predlagatelj prevzame otroka na domu nasprotne udeleženke, omejilo je tudi telefonske stike nasprotne udeleženke z otrokoma, ker nasprotna udeleženka obremenjuje otroka s škodljivimi vsebinami. Sodišče prve stopnje je v sklepu še ugotovilo, da so konfliktna dejanja nasprotne udeleženke prerasla v resno fizično in psihično nasilje.¹⁵ Sodišče prve stopnje je z sklepom z dne 4. 7. 2022¹⁶ zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 26. 4. 2022. Pritožbeno sodišče je ta sklepa sodišča prve stopnje s sklepom IV Cp 1405/2022 z dne 9. 9. 2022¹⁷ spremenilo le v delu, da je določilo uro prevzema otrok za dne 27. 12. 2022, v ostalem delu je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 4. 2023¹⁸ zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za nadomestitev soglasja za izdajo potnih listov za otroka, s sklepom z dne 30. 6. 2023 pa je spremenilo sklep z dne 4. 7. 2022 glede stikov v času šolskih počitnic.¹⁹ Podpredsednica sodišča prve stopnje Jasna Levc Uršič²⁰ je 16. 6. 2023 zavrnila predlog nasprotne udeleženke za izločitev sodnice Janje Roblek. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 1608/2023 z dne 27. 9. 2023²¹ zavrnilo pritožbi nasprotne udeleženke in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 4. 2023 in z dne 30. 6. 2023. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 10. 2023²² zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, da "se nemudoma omejijo stiki predlagatelja z otrokoma in da se razširijo stiki otrok z nasprotno udeleženko ter da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki." Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 12. 2023²³ sklenilo, da stiki med nasprotno udeleženko in otrokoma potekajo pod nadzorom CSD vsako drugo sredo od 13.30 do 15.00, da se vsi ostali stiki nasprotne udeleženke z otrokoma (po telefonu, na javnih glasbenih nastopih otrok, ipd.) ukinejo in da se zavrne predlog nasprotne udeleženke za izločitev izvedenk. Sodišče prve stopnje je v sklepu na podlagi mnenj izvedenk ugotovilo, da nasprotna udeleženka glede na pretekla ravnanja zgolj še dodatno stopnjuje neustrezen odnos do otrok - namesto, da bi pomirjala situacijo, s svojimi dejanji otroka psihiatrizira in ju spravlja v dodatno stisko, kar kaže, da se je njeno psihološko stanje še poslabšalo, ob poslušanju posnetka razgovora nasprotne udeleženke z otrokoma z dne 19. 10. 2023,²⁴ pa je izvedenka psihološke stroke pojasnila, da je iz razgovora razvidno trideset tematik, ki so skrajno patološke in spravljajo otroka v močno stisko in da nasprotna udeleženka v celotnem pogovoru, ki je trajal štiriintrideset minut, ni izpostavila niti ene teme, ki se v literaturi psihološke stroke imenuje pozitivna navezovalna tema, ko poskuša starš z otrokom komunicirati na način, da bi se otrok čustveno povezal, da bi otrok z njim delil pozitivna doživetja in vzbudil pozitivna čustva, kar je pravzaprav namen stikov. Z "delnim (končnim) sklepom" z dne 4. 1. 2024²⁵ je sodišče prve stopnje ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 13. 12. 2023 zavrnilo, otroka je dodelilo v varstvo in vzgojo predlagatelju in nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna za čas od 13. 9. 2001 do 30. 11. 2023 plačati za preživljanje otrok 3.081,80 EUR in da je od 1. 12. 2023 dalje dolžna za preživljanje mld. D. D. plačevati mesečno preživnino v znesku 274,00 EUR in za mld. E. D. 231,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v sklepu še pojasnilo, da odločitev o stikih nasprotne udeleženke z otrokoma še ni zrela za razsojo, ker mora izvedenka opraviti evalvacijo stikov, ki so potekali pod nadzorom CSD. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 430/2024 z dne 27. 6. 2024²⁶ zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 10. 2023 in zoper "delni končni sklep" sodišča prve stopnje z dne 4. 1. 2024 v delu, s katerim sta bila otroka dodeljena v varstvo in vzgojo predlagatelju, ugodilo pa je pritožbama predlagatelja in nasprotne udeleženke glede odločitve o preživninski obveznosti nasprotne udeleženke in v tem delu sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 6. 2024²⁷ zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da se stiki pod nadzorom pred CSD razširijo, tako, da ima nasprotna udeleženka dodatno v mesecu še en dan stike z vsakim otrokom ločeno od 13.30 do 15.30. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 9. 2024²⁸ po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo,²⁹ s katero je odločilo, da zaradi poteka devetmesečnega roka za izvajanje stikov pod nadzorom pred CSD, stiki nasprotne udeleženke z otrokoma potekajo od 14. 9. 2024 do 4. 1. 2025 trikrat mesečno v prostorih Knjižnice ... v ... od 10.00 do 13.00, razen 8. 11. 2024, ko potekajo od 16.00 do 19.00,³⁰ da se mora nasprotna udeleženka vključiti v socialnovarstveno storitev osebne pomoči pri kateremkoli CSD in se redno udeleževati pogovorov ter v roku petnajstih dni sodišču prve stopnje predložiti dokazilo o vključitvi.³¹ Sodišče prve stopnje je 23. 1. 2025³² po uradni dolžnosti izdalo sklep,³³ s katerim je določilo stike nasprotne udeleženke z otrokoma od 25. 1. 2025 do 1. 3. 2025, na enak način kot v sklepu z dne 13. 9. 2024, v katerem so bili stiki določeni do 4. 1. 2025, s tem, da je v sklepu še (dodatno) odločilo, da se vsi ostali osebni stiki otrok z nasprotno udeleženko (osebna srečanja na javnih, glasbenih in drugih nastopih otrok ter ob drugih priložnostih, stiki po telefonu oziroma preko video klica, stiki preko pošiljanja sporočil ali stikov preko tretjih oseb) začasno ukinejo.³⁴ S sklepom Su 225/2025 z dne 3. 3. 2025 je predsednica sodišča prve stopnje Špela Jakopič zavrnila predlog nasprotne udeleženke za izločitev razpravljajoče sodnice. Sodišče prve stopnje je s sklepoma³⁵ z dne 3. 3. 2025 in 4. 3. 2025 zavrnilo predloga nasprotne udeleženke za izločitev izvedenk klinično psihološke stroke in psihiatrične stroke. Sodišče prve stopnje je 10. 3. 2025 opravilo zadnji narok,³⁶ na katerem je sprejelo tudi sklep, da se "H. H. v tem postopku ne dovoli biti zaupna oseba nasprotni udeleženki skladno s petim odstavkom 7. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) iz razloga, ker je bila pred nekaj leti tudi sama stranka postopka in glede na povezave z domnevno žrtvijo - nasprotno udeleženko, njenim ravnanjem v njeni lastni zadevi ne izpolnjuje pogoja za lastnost zaupne osebe v tem postopku." Pooblaščenec nasprotne udeleženke je po tej odločitvi sodišča prve stopnje na naroku navajal,³⁷ da sodišče "očitno napačno razlaga pravo v škodo nasprotne udeleženke in krni pravni standard videza nepristranskosti sodišča oziroma sodeče sodnice", zato je predlagal izločitev sodnice, ker tudi "ni bil odpravljen dvom ali je bila sodnica postavljena v skladu s pravnimi standardi naravnega sodnika, saj se navedb predsednice sodišča o tem ne da preizkusiti - v sodni praksi je običajno, da predsednik sodišča preko sodečega sodnika v takem primeru predstavi listine, iz katerih je razvidno, na kakšen način je bil sodnik imenovan za posamezno zadevo, kar se v konkretnem primeru ni zgodilo."³⁸ Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 3. 2025³⁹ sklenilo,⁴⁰ da stiki nasprotne udeleženke z otrokoma začasno potekajo od 22. 3. 2025 od 10.00 do 13.00, nato pa prve tri sobote v mesecu od 10.00 do 13.00 ter med poletnimi šolskimi počitnicami tri dni od 10.00 do 19.00, vsakič tako, da ob začetku stika predlagatelj pripelje otroka na glavno avtobusno postajo na A. in ju izroči nasprotni udeleženki, ob koncu stika pa nasprotna udeleženka na glavni avtobusni postaji na A. izroči otroka nazaj predlagatelju, da se ukinejo vsi ostali osebni stiki nasprotne udeleženke z otrokoma, osebna srečanja na javnih glasbenih in drugih nastopih otrok ter ob drugih priložnostih, stiki po telefonu oziroma preko video klica, stiki preko pošiljanja sporočil ali stikov preko tretjih oseb, s tem, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne (začasne) odločitve sodišča (I. - IV. tč. izreka sklepa) - sodišče prve stopnje je še sklenilo, da se zavrne predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, da ima nasprotna udeleženka stike z otrokoma na njen rojstni dan in na rojstni dan E. D. od četrtka do torka zjutraj ter v času šolskih počitnic od 26. 4. 2025 do 4. 5. 2025 (V. tč. izreka sklepa).⁴¹

Za presojo nepristranskosti sodišča je sprejet subjektivno-objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje osebnega prepričanja odločujočega sodnika, torej dejanski obstoj pristranskosti. Pri objektivnem testu pa gre za presojo, ali je na strani sodnika kakšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v njegovo nepristranskost.⁵⁰ Pritožbeno sodišče je opravilo tudi presojo upoštevaje zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.⁵¹ Ob upoštevanju teh izhodišč, pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ni vzpostavil dvom v objektivno nepristranskost sodnice ali sodišča, tudi ob upoštevanju navedb nasprotne udeleženke glede prijateljskega razmerja med predlagateljem in sodnikom Aleksandrom Nagličem, ki je sodnik na kazenskem oddelku sodišča prve stopnje,⁵² da je podpredsednica sodišča v prijateljskih odnosih s predlagateljem (kar sicer ni bilo ugotovljeno), kar naj bi po pritožbeni tezi pomenilo, da je do odločujoče sodnice v določenem razmerju moči in da gre po številu sodnikov za manjše sodišče z majhnimi oddelki, kjer so vsi med seboj povezani. Okrožno sodišče v Kranju po število sodnikov ne spada med "majhna sodišča" in zato tako "glede velikosti sodišča" oziroma glede na število sodnikov, kot glede na okoliščine konkretnega primera, okoliščine niso primerljive s sodno prakso ESČP, ki jo izpostavlja pritožba. Nasprotna udeleženka tudi ni dala trditev in dokazov, ki bi potrjevali, da razpravljajoča sodnica "pozna predlagatelja od prej." Iz ravnanj sodnice tudi ne izhaja, da bi si že pred odločitvijo oblikovala negativni pogled do nasprotne udeleženke. Prav nasprotno, sodnica je v postopku vseskozi delovala v smeri varstva koristi otrok, zato je izdala številne začasne odredbe po uradni dolžnosti, s katerimi je začasno uredila sporno razmerje, (tudi) v pričakovanju,⁵³ da bo nasprotna udeleženka prepoznala in spremenila negativne vzorce, s katerimi je permanentno ogrožala otroka na stikih.

41.Tretji odstavek 73. člena ZPP določa, da mora predsednik, preden izda sklep o izločitvi, dobiti izjavo sodnika. Okoliščina, da je sodnica dalo predsednici izjavo, ne da bi jo predsednica pozvala, ne predstavlja kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost sklepa Su 225/2025. Nasprotna udeleženka je bila z vročitvijo tega sklepa seznanjena z vsebino izjave sodnice, v pritožbi se je (lahko) opredelila do te izjave, s tem, da nasprotna udeleženka v pritožbi ne navede razlogov, ki bi kazali na pristranskost sodnice in nenazadnje, ni najti razlogov, zakaj nasprotna udeleženka ni zahtevala po prejemu sklepa predsednice sodišča,⁵⁴ da ji sodišče prve stopnje posreduje izjavo sodnice, kar bi nasprotna udeleženka lahko storila že nekaj mesecev pred izdajo končnega sklepa sodišča prve stopnje.

42.Nasprotna udeleženka je na zadnjem naroku zahtevala izločitev sodnice, ker sodnica ni dovolila, da bi bila na podlagi petega odstavka 7. člena ZPND prisotna zaupna oseba, ki bi nasprotno udeleženko kot spremljevalka spremljala na naroku. Sodnica je njen predlog utemeljeno zavrgla na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP,⁵⁵ pri tem pa se sklicevala na 11. člen ZPP, ki nalaga sodišču, da opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški,⁵⁶ in da onemogoči vsako zlorabo pravic. Sodnica je na naroku pojasnila razloge, zaradi katerih je sprejela tako odločitev,⁵⁷ ki jo nasprotna udeleženka tako na naroku kot v pritožbi vsebinsko ne izpodbija z relevantnimi razlogi, kar dodatno potrjuje, da je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna. Če določena pravica ni več v skladu z vlogo prava, jo prepoved zlorabe lahko vsebinsko le uskladi s pravico drugega, kar pomeni, da sodišče prve stopnje s to odločitvijo ni odpravilo pravice, ki nasprotni udeleženki pripada in ji tudi ni dalo vsebine, ki ji ne pripada.⁵⁸ Zoper sklep o zavrženju predloga za izločitev ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP). Pritožbeno sodišče še dodaja, da procesna pravila določajo, če ni posebne pritožbe, se sme sklep izpodbijati samo s pritožbo zoper končni sklep (tretji odstavek 363.člena ZPP), s tem, da mora biti na podlagi prvega odstavka 331. člena ZPP sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke. Sodišče prve stopnje je sklep razglasilo na naroku, kjer je obrazložilo razloge, zato so protispisne pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov za zavrženje predloga za izločitev sodnice. Glede odločitve o zavrženju ni izdalo pisnega sklepa, odločitve o zavrženju in razlogov tudi ni povzelo v končni odločbi, kar pa ni vplivalo na zakonitost sklepa z dne 8. 7. 2025. Nasprotna udeleženka tudi pritožbi ne navede razlogov, ki bi potrjevali njeno tezo glede pristranskosti sodnice v zvezi z opisanimi procesnimi dejanji. Sodnica je ravnala v skladu s petem odstavkom 7. člena ZPND, ko glede na obrazložene razloge ni dopustila, da bi bila H. H. zaupna oseba, ki bi spremljala nasprotno udeleženko na naroku. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da iz enakih razlogov niso bila kršena pravila postopka, ker izvedenki nista dopustili, da bi bila H. H. prisotna pri razgovoru, ki sta ga opravili z nasprotno udeleženko.

43.Iz zapisnikov narokov in listin v spisu ne izhaja, da bi bila nasprotna udeleženka neenakopravno obravnavana in da bi bila izkazana nepristranskost sodnice, ker je zavrnila (posamezne) dokazne predloge nasprotne udeleženke.

44.Sodišče prve stopnje v sklepu z dne 14. 3. 2025 v pravnem pouku procesnopravno zmotno odločilo, da je zoper sklep dopusten ugovor namesto pritožba, kar kaže na zmotno procesno postopanje sodišča prve stopnje in kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je to procesnopravno vprašanje zelo odvisno od okoliščin konkretnega primera - torej konkretne presoje in s tem vrednotenja, ali je bila dolžniku dana možnost, da se izjasni o okoliščinah razmerja, ki ga sklep o začasni odredbi ureja, sodna praksa pa potrjuje, da glede tega procesnopravnega vprašanja ni moč dati enoznačnega odgovora. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so (zato) namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve.⁵⁹

45.Glede ravnanja sodnice, ki je zvočni prepis posnetka naroka z dne 9. 9. 2024 poslala v kazenska spisa,⁶⁰ pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom iz sklepa Su 225/2025, da je razpravljajoča sodnica ravnala v skladu s zakonsko zavezo iz drugega odstavka 6. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je bila na tem naroku zaslišana izvedenka klinične psihologije, ki je opisala psihično nasilje nasprotne udeleženke nad otrokoma, zaradi katerega sta otroka ogrožena, opisala pa je tudi ravnanja predlagatelja, ki kljub takim ravnanjem nasprotne udeleženke, ne vpliva na otroka, da bi odklanjala stike z nasprotno udeleženko in da se izogiba konfliktnim situacijam z nasprotno udeleženko. Sodnici ni moč očitati, da glede na okoliščine primera ni ravnala ustrezno, tudi ne iz razloga, ker bi morala ravnati enako tudi v primeru, če bi izvedenka ugotovila, da predlagatelj izvaja nasilje nad otrokoma. Nasprotna udeleženka še navaja, da sodišče prve stopnje ni istovrstno postopalo, ko je predlagatelj verbalno napadel nasprotno udeleženko na naroku 16. 12. 2025. Pritožba določno ne pojasni, katere so te izjave, očitno pa gre za izjave predlagatelja, ko je na trditev pooblaščenca nasprotne udeleženke "V tej zvezi opozorim na nasilnega očeta in na dejstvo, da ne sodišče, ne izvedenci temu odločilnemu dejstvu do danes niso posvečali dovolj pozornosti" odgovoril: "Kako lahko tako lažete, povejte mi kje je določeno, da sem bil jaz nasilen, nikjer ni ugotovljeno, da bi bil jaz nasilen." Pooblaščenec nasprotne udeleženke je te izjave že na naroku neutemeljeno ovrednotil, kar izhaja iz zapisnika naroka, kot dokaz predlagateljeve nasilne narave, ob tem pa ni moč spregledati, da iz zapisnika tega naroka⁶¹ izhaja, da so bile razmere v sodni dvorani zelo "razgrete". Iz teh razlogov ni moč najti razumnega razloga, zaradi katerega bi sodnica morala zaradi varstva koristi otrok zapisnik s tega naroka poslati v kazenska spisa.⁶²

46.Pritožba znova zatrjuje, da je sodnica na narokih uporabila do nasprotne udeleženke neprimerne/žaljive izraze. Na te pritožbene trditve je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu IV Cp 430/2024.⁶³ Pritožbeno sodišče (znova) pojasnjuje, da za pritožbo sporni izrazi, ki jih je uporabila sodnica, ne kažejo, da si je sodnica pred končno odločitvijo izoblikovala negativni poglede do nasprotne udeleženke. Gre tudi za izraze, ki sta jih uporabili izvedenki, ko sta opisovali osebnostne motnje in osebnostne lastnosti nasprotne udeleženke in s tem povezana njena neprimerna ravnanja, s katerimi ogroža otroka, sodnica pa je te izraze uporabila, ko je v dokaznem postopku ta dejstva ugotavljala.

47.Glede pritožbenega očitka, da je izkazana pristranskost sodnice, ker nasprotni udeleženki ni dopustila zastaviti izvedenkama vseh vprašanj, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je narok z dne 10. 3. 2025 trajal od 9.00 do 14.42, da ima prepis zvočnega posnetka glavne obravnave v zvezi z zaslišanjem izvedenk sedemdeset strani, da sta bili izvedenki pred tem narokom že večkrat zaslišani v zvezi s stiki nasprotne udeleženke z otrokoma in sta podali več pisnih mnenj, da pooblaščenec nasprotne udeleženke ni zastavil izvedenkama praktično nobenega vprašanja, da pa se je aktivno vključeval, ko sodnica ni dopustila vprašanj nasprotni udeleženki, ki so bila irelevantna oziroma na katera sta izvedenki v postopku že odgovorili, da nasprotna udeleženka tudi v pritožbi konkretno ne navede, katera dejstva so ostala neraziskana, ker izvedenkama ni mogla zastaviti vprašanj oziroma katera vprašanja bi nasprotna udeleženka zastavila izvedenkama ali ji niso bila dovoljena, zaradi česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zapisnik s tega naroka prepričljivo potrjuje, da je sodnica več kot tolerantno dopustila nasprotni udeleženki, da ima "Day in court - svoj dan na sodišču", zato pritožbeno sodišče zavrača pritožne trditve v tem delu, da je izkazana pristranskost sodnice in da je sodišče prve stopnje kršilo nasprotni udeleženki pravico do izjave, ker ji ni dopustilo, da bi izvedenkama zastavila "vsa vprašanja." Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da tudi izbira izvedenk kaže na pristranskost sodnice.⁶⁴

Glede kršitev pravil postopka

48.Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka, s tem, ko je v VI. tč. izreka sklepa z dne 8. 7. 2025 odločalo, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke zoper I. - IV. tč. izreka sklepa o začasni odredbi z dne 14. 3. 2025, ker je (tudi) zoper ta del sklepa pravno sredstvo pritožba in ne ugovor, zato je pritožbeno sodišče sklep v tem delu razveljavilo.⁶⁵ Sodišče prve stopnje ni storilo drugih formalnih kršitev postopka, tudi ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. ZNP-1.

49.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih okoliščin, zaradi katerih je zaradi ogroženosti otrok določilo minimalne stike nasprotne udeleženke z otrokoma in da se je zgolj sklicevalo na mnenja izvedenk v odsotnosti kakršnekoli dokazljive škode za otroka,⁶⁶ da se sodišče prve stopnje v sklepu zgolj pavšalno sklicuje na konflikt lojalnosti, ki naj bi ga nasprotna udeleženka vzbujala pri otrocih in domnevnim obremenjevanjem otrok s konfliktom, ki ga ima s predlagateljem in njeni nezmožnosti, da bi se vživela v potrebe otrok⁶⁷ in da sodišče ni pojasnilo, kako naj bi se ogroženost manifestirala navzven - v duševnosti otrok⁶⁸ ter da se sodišče ni opredelilo do trditev nasprotne udeleženke, glede nasilja nasprotnega udeleženca.⁶⁹

50.Protispisne so pritožbene trditve, da v spisu ni dokazov, da sodišče prve stopnje ni pozvalo Varuha človekovih pravic, da se otrokoma dodeli zagovornik otroka⁷⁰ da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do kazenskih postopkov, ki se vodijo zoper predlagatelja⁷¹ in da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede režima stikov otrok z nasprotno udeleženko ni opredelilo do navedb nasprotne udeleženke glede dejanskega stanja in relevantnih pravnih stališč glede pravnega standarda največje otrokove koristi. Prav nasprotno. Pretežni del sklepa je namenjen predstavitvi konkretnih ravnanj nasprotne udeleženke v odnosu do otrok, zaradi katerih sta otroka ogrožena in argumentom, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje glede na okoliščine konkretnega primera tehtalo, kakšni stiki so v korist otrok.

51.Glede pritožbenih navedb, da sodišče ni upoštevalo "naravnosti" izbire izvedencev iz seznama izvedencev, pritožba spregleda aktivnosti sodišča prve stopnje pri imenovanju izvedencev, kot na primer, da je prvo imenovana izvedenka klinične psihologije zaradi zasedenosti odklonila izvedenstvo zaradi prezaposlenosti z izvedenskimi mnenji,⁷² zato je bilo treba postaviti drugega izvedenca.⁷³ Nasprotna udeleženka tudi ne navede nobenega dejstva in ne predloži nobenega dokaza, ki bi potrjeval, je sodišče prve stopnje pri izbiri in imenovanju izvedenk v tem postopku ravnalo nepravilno. Tudi ni nobenega razloga za izločitev izvedenk. Prav nobena okoliščina ne potrjuje pritožbenih navedb, da bi želeli izvedenki nasprotno udeleženko diskreditirati in da naj bi bili do nje žaljivi, da sta posegli v njeno dostojanstvo in telesno ter duševno celovitost in da sta jo večkrat spravili v jok.⁷⁴ Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da sta (tudi) izvedenki ravnali pravilno, da sta zavrnili predlog nasprotne udeleženke, da bi bila ob pregledu pri izvedenkah prisotna H. H., ki že iz obrazloženih razlogov ne more biti zaupna oseba, ki bi spremljala nasprotno udeleženko v tem postopku. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da izvedenki ne bi mogli opraviti vseh potrebnih testov in opazovanj, če bi pri obravnavi sodelovala tretja oseba, s tem, da pri obravnavi nasprotne udeleženke pri izvedenkah ni bil prisoten predlagatelj. Pritožbeno sodišče tudi sprejema razloge sodišča prve stopnje,⁷⁵ zaradi katerih sta izvedenki skupaj opravili razgovor z nasprotno udeleženko in bili tudi skupaj zaslišani na naroku, čeprav nista bili postavljeni znotraj "enovitega izvedenskega organa." Prav tako pritrjuje vsem razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje s sklepoma z dne 3. 3. 2025⁷⁶ in 4. 3. 2025 zavrnilo predloga nasprotne udeleženke za izločitev izvedenk.

52.Izvedenki sta strokovno natančno in argumentirano pojasnili odločilne okoliščine, zato se ni vzpostavil dvom v pravilnost njunih strokovnih ugotovitev in ni bilo nobene potrebe, da se postavita druga izvedenca. Sodišče prve stopnje je na podlagi pojasnil izvedenk pravilno zavrnilo dokaz za postavitev izvedenca pedopsihološke (oz. pedopsihiatrične) stroke, ker izvedba tega dokaza ni bila potrebna, ker pri otrocih ni diagnosticirana čustvena, vedenjska ali duševna motnja in se ne zdravita pri ambulantnih pedopsihiatrih.⁷⁸ Pritožba konkretno ne pojasni, v čem naj bi bile ugotovitve izvedenk nepopolno ugotovljene, ker sta pred zadnjim narokom prejeli le del listin iz spisa in ne celotnega spisa in katere so tiste nove ugotovitve izvedenk, zaradi katerih se nasprotna udeleženka ni mogla izjasniti na naroku in kar naj bi vplivalo na pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ker narok ni bil preložen.

53.Telefonski razgovor med otrokoma in nasprotno udeleženko je predlagatelj neupravičeno posnel. Sodišče prve stopnje je ta posnetek pravilno upoštevalo kot dokaz zaradi varstva koristi otrok, s tem, da številni drugi dokazi potrjujejo, da nasprotna udeleženka otroka ogroža. Glede namestitve snemalne naprave v jakno od otroka, pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje.⁷⁹

Glede odločitve o stikih

54.Sodišče prve stopnje je glede na dejanske okoliščine pravilno uporabilo materialno pravo.⁸⁰ Otrokova korist je kriterij odločanja (tudi) pri določanju stikov.⁸¹ 141. člen DZ opredeljuje stike s starši in v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema od staršev. S stiki se namreč prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, čeprav so stiki z otrokom tudi pravica obeh staršev. Stiki morajo biti otroku v korist tako po obsegu kot po načinu izvrševanja.⁸² Na podlagi prvega odstavka 141. člena DZ se predpostavlja, da so stiki med otrokom in starši otroku v korist, zato se z odločbo sodišča poseže v to pravico le, če stiki otroku niso v korist (negativna predpostavka), ker je ta pravica že vzpostavljena avtomatično v polnem in neomejenem obsegu. Pri odločanju o ukrepih sodišča, ki predstavljajo poseganje oblasti v družinska razmerja, je otrokova korist postavljena kot tisti odločilni kriterij, ki tehtnico nagne na eno ali drugo stran. Država lahko izvede ukrepe za varstvo pravic in koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka (prvi odstavek 154. člena DZ).⁸³ Glede otrokovega mnenja in njegove volje je treba upoštevati, da korist otroka ne smemo pojmovati v subjektivnem pomenu, kot projekcijo subjektivnih teženj otroka, temveč, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, kot objektivno priznano vrednoto, zato je treba otroku omogočiti, da izrazi svoje mnenje, s tem, da pri zapolnjevanju otrokovih koristi ne moremo šteti zgolj otrokovih želja in pričakovanj. Zahteva, da je treba v okviru otrokove koristi upoštevati otrokovo voljo, ne pomeni, da se je treba po otrokovi volji nujno ravnati. Če ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače, kot si želi otrok.⁸⁴

55.Sodišče prve stopnje je okoliščine konkretnega primera vrednotilo na teh predpostavkah, ko je sprejelo odločitev o obsegu stikov otrok z nasprotno udeleženko. Središčni argument pritožbe je, da nasprotni udeleženki pripada starševska pravica do (večjega obsega) stikov, ne upošteva pa, da je sodišče prve stopnje poseglo v to njeno pravico zgolj iz razloga, ker je bilo prepričljivo dokazano, da stiki z nasprotno udeleženko niso v korist otrok, ker ju ogrožajo. Sodišče prve stopnje je poglobljeno in celovito proučilo celotno družinsko situacijo in natančno obrazložilo razloge, zaradi katerih je omejilo pravice nasprotne udeleženke glede stikov z otrokoma, konkretno je predstavilo, zakaj bi večji obseg stikov ogrozil koristi otrok, s tem, da je kritično in ob upoštevanju vseh dokazov in vsakega dokaza posebej ocenilo izvedenska mnenja. Sodišče prve stopnje je s stiki, kot jih je določilo, glede na ravnanja nasprotne udeleženke s katerimi ogroža otroka, spoštovalo načelo ohranjanja družinske vezi in je dejansko sledilo navedbam nasprotne udeleženke, da je treba ohranjati vez med otrokoma in nasprotno udeleženko "za vsako ceno."⁸⁵ Nadaljnji argument pritožbe je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da si otroka želita večjega obsega stikov in sta tako voljo tudi izrazila, spregleda pa bistvo presoje sodišča prve stopnje, ki je voljo otrok kritično ovrednotilo ob upoštevanju drugih dokazov, v sklepu pa navedlo tehtne razloge, zaradi katerih ni sledilo volji otrok, da bi imela z nasprotno udeleženko večji obseg stikov. Prav ima pritožba, da osebnostna motnja, tudi če pri nasprotni udeleženki obstaja, kot to ugotavljata izvedenki, sama po sebi ne predstavlja ogrožanja - stike otrok z nasprotno udeleženko je sodišče prve stopnje bistveno omejilo, ker je nasprotna udeleženka kontinuirano ogrožala otroka na stikih z neprimernimi vsebinami, če se pri tem tudi ne upoštevajo njena druga nedopustna ravnanja v prisotnosti otrok npr. na koncertu (otrok), na pogrebu predlagateljeve matere, na sprehodu predlagatelja z otrokoma, ipd., zato so stiki kot so določeni s končnim sklepom v korist otrok tako po obsegu kot po načinu izvrševanja. Prav ima pritožba, da nasprotna udeleženka fizično ne ogroža otrok, glede psihičnega nasilja, pa mnenja izvedenk in CSD prepričljivo potrjujejo, da škodljivi vzorci in ravnanja nasprotne udeleženke na stikih ogrožajo zdrav razvoj otrok, ker nasprotna udeleženka otroka tudi čustveno zlorablja za dosego lastnih ciljev, s tem, da se je stanje še poslabšalo potem, ko so se stiki na podlagi nedopustnih ravnanj nasprotne udeleženke že bistveno zmanjšali z začasnimi odredbami, zato je izvedenka klinične psihologije svetovala, da je treba otroka vključiti v psihološko obravnavo.⁸⁶

56.Sodišče prve stopnje je v postopku dalo nasprotni udeleženki veliko priložnosti, da s svojimi ravnanji izkaže, da je spremenila nedopustne vedenjske vzorce ob stikih z otrokoma.⁸⁷ Tudi izvedenka klinične psihologije je zagovarjala stališče, da bi bilo treba stike razširiti,⁸⁸ takoj ko bi bilo ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka zmanjšala pritisk na otroka in pokazala uvid v njuno stisko. Žal se je izkazalo,⁸⁹ da nasprotna udeleženka tega ni zmožna, ker tudi nima uvida, da bi morala pri sebi karkoli spremeniti ali izboljšati, zato izvedenka psihološke stroke ni mogla podpreti širšega obsega stikov.⁹⁰

57.Ko gre za odločanje o stikih, je primarno vprašanje, kakšni stiki (po vrsti in obsegu) so v korist otroka. Sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče sta že pri odločanju o dodelitvi otroka v varstvu in vzgojo predlagatelju, zavrnili trditve nasprotne udeleženke, da predlagatelj ogroža otroka, te trditve pa nasprotna udeleženka znova podaja v pritožbi in ne navaja novih dejstev in ne predlaga novih dokazov, ki bi terjali zaradi varstva koristi otrok (četrti odstavek 7. člena DZ) vnovično presojo teh dejstev. Na te pritožbene trditve pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je v družini med udeležencema obstajalo nasilje "drug do drugega"⁹¹, da dogodki po razpadu življenjske skupnosti udeležencev kažejo, da v nasilju prednjači nasprotna udeleženka,⁹² da je bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima nobenega strahu pred predlagateljem, da ni v podrejenem položaju,⁹³ in kar je odločilno, da je predlagatelj bistveno spremenil vzorce preteklih ravnanj, nasprotna udeleženka pa je psihično nasilje nad otrokoma še intenzivirala. Iz mnenj izvedenk izhaja, da sta v osebnostnih lastnostih predlagatelja našli več potez/struktur, ki kažejo, da predlagatelj zna poskrbeti za koristi otrok in da otrok ne vpleta v sporno razmerje, ki ga ima s predlagateljico. Enako ugotavlja CSD. Na pritožbene navedbe o neprimernih vzorcih obnašanja predlagatelja na narokih, je pritožbeno sodišče že odgovorilo. Glede zatrjevanega nasilja tudi izvedenki ugotavljata, da predlagatelja nista ocenili kot agresivnega, da nasprotna udeleženka zatrjuje obstoj nasilja "posplošeno", da se predlagatelj izogiba konfliktom, da pa je možno, "da človek odreagira na bolj nasilen način, če je izzvan.". V pritožbi nasprotna udeleženka (znova) opisuje dogodek,⁹⁴ ki potrjuje že pojasnjeno, da je bil predlagatelj izzvan s strani nasprotne udeleženke, ki ga je snemala ob prisotnosti otrok, zato jo je odrinil in ji iz rok zbil telefon. Nasprotna udeleženka znova v pritožbi navaja, da (je) predlagatelj izvaja(l) fizično nasilje nad otrokoma, da je bila podana ovadba za spolno nasilje, da predlagatelj neprimerno skrbi za otroka, hkrati pa iz njenih preteklih in večkrat spremenjenih izjav, ki jih je dala na CSD, izhaja, da ta dejstva niso resnična,⁹⁵ s tem, da tudi drugi dokazi izvedeni v tem postopku ne potrjujejo teh dejstev.

58.Nasprotna udeleženka na stikih vseskozi seznanja otroka z vsebinami iz konkretnega spora, na stikih joka in otrokoma zatrjuje, da bodo kmalu skupaj zaživeli, otroka obremenjuje s vprašanji o predlagatelju, njegovih dejanjih, načinu vzgoje otrok, želi kontrolirati otroka in njun odnos s predlagateljem ter kritizira predlagateljeva ravnanja, v šolsko omarico je otrokoma dala nož in solzivec ter telefon.⁹⁶ Sodišče prve stopnje opisuje ravnanja staršev nasprotne udeleženke, ki na podoben način kot nasprotna udeleženka, spravljata otroka s svojimi dejanji v stisko, da bi na ta način celovito predstavilo ogroženost otrok. Z začasnimi odredbami je sodišče prve stopnje postopoma zmanjševalo obseg stikov nasprotne udeleženke z otrokoma, ker je iz mnenj CSD in izvedenk ter listin in zaslišanja udeležencev sodišče prve stopnje z visoko stopnjo verjetnosti pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka s svojimi ravnanji permanentno spravlja otroka v hudo stisko tako z izvajanjem konfliktov do predlagatelja in njegovih sorodnikov in kar je odločilno, otroka je na stikih čustveno obremenjevala z neprimernimi vsebinami, ki so vezane na konfliktno družinsko situacijo, zaradi česar sta (bila) otroka v močni stiski, po ugotovitvah izvedenk pa se je stanje le poslabševalo, očitno (tudi) zaradi osebnostnih motenj nasprotne udeleženke. Po mnenju izvedenk bi se morala nasprotna udeleženka pokazati otrokoma kot odrasla oseba, ki ima "neko držo" in ne da ju neprestano obremenjuje z neprimernimi vsebinami, ki se nanašajo na spore med udeležencema glede varstva in vzgoje otrok in glede stikov. Izvedenki ugotavljata, da nasprotna udeleženka posplošeno kritizira vzgojne vzorce predlagatelja in njegova ravnanja v zvezi z varstvom in vzgojo otrok. Po mnenju izvedenke klinične psihologije je čustvena vpetost nasprotne udeleženke v konflikt s predlagateljem tako intenzivna, da ne more več prepoznati dejanskih potreb otrok, zato je prepričana, da mora preko otrok dokazovati, da je dobra mama. Nasprotna udeleženka na stikih prenaša na otroka negativne vsebine, s katerimi izraža odklonilni odnos do predlagatelja, kar daje otrokoma čutiti, da je nasprotna udeleženka močno odklonilna do predlagatelja, kar je zloraba otrok. To ne pomeni, da želi nasprotna udeleženka škodovati otrokoma, nasprotna udeleženka ima otroka zelo rada in enako otroka nasprotno udeleženko, nasprotna udeleženka se bori za otroka, problem pa je v tem, da nasprotna udeleženka, nima vpogleda v svoja ravnanja in ne razume, da s svojimi ravnanji ogroža otroka. Nasprotna udeleženka izhaja iz premise, da je otroka rodila in ju vzgajala, zanju skrbela, da ji kot materi pripada pravica, da ima otroka v varstvu in vzgoji, ipd. zato ne razume, zakaj sedaj ne more zanju skrbeti, s tem, da zmotno meni, da je edini vir stiske otrok premajhen obseg stikov in ker stikov ne more izvajati na svojem domu. Nasprotna udeleženka spregleda, da je tudi na stikih pod nadzorom delavcev CSD in celo na stiku, na katerem je bila prisotna izvedenka klinične psihologije, vnašala neprimerne vsebine in za otroka škodljive teme.⁹⁷ Izvedenka klinične psihologije je na podlagi poročil CSD iz stikov pod nadzorom pojasnila, da nasprotna udeleženka ni napravila osebnega napredka, da še vedno sledi le svojim potrebam in ne potrebam otrok ter da sta otroka ob stikih vseskozi izpostavljena konfliktu lojalnosti, ko morata izbirati med staršema, zaradi česar sta razvila obrambne mehanizme,⁹⁸ kar je po njenem mnenju škodljivo za razvoj otrok, s tem, da izvedenka opozarja, da bo v primeru prostih stikov nasprotna udeleženka še naprej ravnala na enak način in še bolj intenzivno, s čimer bodo koristi otrok ogrožene. Nasprotna udeleženka se ne more vživeti v čustva svojih otrok in ne razume, kako se ob tem počutita otroka, sledi le svojim potrebam in kaže pomanjkanje empatije. Vsa ta dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, potrjujejo, da nasprotna udeleženka ne prepozna bazičnih potreb otrok. Izvedenki sta večkrat opravili razgovore z udeležencema in otrokoma in ugotovili, da predlagatelj sledi navodilom CSD, da se je pripravljen nesovražno pogovarjati z nasprotno udeleženko, da je njegov način reakcije obramba. Nasprotna udeleženka ima drugačne vedenjske vzorce - verjame le v tisto, kar je njeno stališče, če drugi tega stališča ne sprejema, je njen nasprotnik, zato je tudi njeno stališče, da so mnenja izvedenk nestrokovna in enako mnenja CSD, je impulzivna, labilnega razpoloženja, slabo nadzira vedenje, s tem, da se je v preteklosti že zdravila pri psihiatru zaradi anksiozno depresivne motnje. Izvedenka psihiatrične stroke ugotavlja, da ima nasprotna udeleženka histrionično narcistično osebnostno motnjo, anksiozna depresivna motnja pa je sklop te osebnostne strukturiranosti. Izvedeni dokazi ne potrjujejo navedb nasprotne udeleženke o nasilju predlagatelja, zato izjava izvedenke, da bi v primeru, če bi se ugotovilo, da je predlagatelj izvajal nasilje, bi podala drugačno mnenje, zgolj dokaz strokovnosti in nepristranskosti izvedenke. Kazenska postopka, ki ju vodi nasprotna udeleženka zoper predlagatelja, v katerem sta obtožna akta pravnomočna, glede na ugotovljena dejstva, nista dokaza, ki bi glede na druge dokaze, potrjevala navedbe nasprotne udeleženke o nasilju predlagatelja. Iz mnenj izvedenk izhaja, da sta otroka na nasprotno udeleženko navezana, da jo pogrešata, da izkazujeta "lojalnost" do matere, zato ni dvoma, da sta otroka v močni stiski, ko ju na stikih nasprotna udeleženka obremenjuje z okoliščinami iz tega postopka in glede nerazrešenega odnosa s predlagateljem, kateremu ob prisotnosti otrok pripisuje slabe starševske sposobnosti pri vzgoji in varstvu otrok⁹⁹ ter otrokoma daje neprimerna darila¹⁰⁰ in ju na ta način čustveno zlorablja, kot ugotavljata tudi izvedenki. Ravnanj nasprotne udeleženke ni moč ovrednotiti drugače - da bi v tem postopku uspela s predlogom, da se ji otroka dodelita v varstvo in vzgojo - kot obliko "tekmovanja med staršema",¹⁰¹ posebej v luči, da ji ta pravica pripada, ker je mati otrok, neoziraje se na posledice, da bi bila s tem otroka iztrgana iz okolja, kjer sta do sedaj živela in sta socialno vključena (šola, glasba, športne aktivnosti, prijatelji, ipd.) ter v katerem se dobro počutita in sta zelo uspešna, ob tem, da je prepričljivo dokazano, da so starševske kapacitete predlagatelja (bistveno) boljše od starševskih kapacitet nasprotne udeleženke.

59.Pripombe I. I. na izvedenski mnenji so del trditvene podlage nasprotne udeleženke, zato so zmotne pritožbene navedbe, da bi ga sodišče prve stopnje morala zaslišati. Zatrjevane zmotne strokovne metode v izvedenskih mnenjih niso izkazane, kar sta prepričljivo ovrgli izvedenki na zaslišanju. Nenazadnje tudi številni drugi dokazi, do katerih se je sodišče prve stopnje opredelilo pri dokazni oceni, prepričljivo potrjujejo, da so strokovne ugotovitve izvedenk pravilne.

Glede sklepa z dne 14. 3. 2025 in glede odločitve o zavrnitvi ugovorov zoper sklepa z dne 13. 9. 2024 in 23. 1. 2025

60.Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na razpotju, ali je zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok(a) dopustna pritožba ali ugovor, je odločilno, ali je imel dolžnik možnost izreči se o spornem razmerju, kar terja od sodišča, da ugotovi in presodi, ali se je dolžnik lahko pred izdajo začasne odredbe opredelil do vseh (odločilnih) dejstev in dokazov, na katere sodišče v sklepu opira razloge glede: ogroženosti otroka, vrste začasne odredbe in časa trajanja začasne odredbe. Zgolj v takem primeru, je bila dolžniku zagotovljena možnost, da se izreče o razmerju, ki ga sklep ureja, in je pravno sredstvo zoper tak sklep pritožba in ne ugovor.

61.Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je "sodišče prve stopnje z zadnjim sklepom o izdaji začasne odredbe z dne 14. 3. 2025 napačno opredelilo zakonito pravno sredstvo, ki nasprotni udeleženki pripada." Pritožbeno sodišče tem pritožbenim razlogom pritrjuje. Sodišče prve stopnje je že s sklepoma z dne 13. 9. 2024 in 23. 1. 2025 določilo stike v prostorih Knjižnice ... v ... od 10.00 do 13.00 na vsakih štirinajst dni, s sklepom z dne 14. 3. 2025 pa je te stike razširilo v obsegu, kot izhajajo iz končnega sklepa in kar je odločilno, sklep je bil izdan po zadnjem naroku, ko so bili izvedeni vsi dokazi in se je nasprotna udeleženka lahko opredelila do vseh dejstev v zvezi z razmerjem, ki ga ta sklep ureja. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in VI. tč. sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo, ugovor nasprotne udeleženke z dne 26. 3. 2025, pa presojalo kot pritožbo zoper sklep z dne 14. 3. 2025.

62.V zvezi z izdanim sklepom z dne 13. 9. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje določilo stike po koncu stikov pod nadzorom CSD in v zvezi s sklepom z dne 23. 1. 2025, so bile z visoko stopnjo verjetnosti ugotovljene okoliščine, da nasprotna udeleženka na stikih še vedno ogroža otroka z neprimernimi vsebinami. Nobenega dvoma ni, da je moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo zaradi ogroženosti otrok, ker bi v nasprotnem imela nasprotna udeleženka z njima neomejene stike, otrokoma pa bi nastala škoda (drugi odstavek 157. člena DZ). Nasprotna udeleženka je v ugovoru zoper sklep z dne 13. 9. 2024 navajala, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov, kar izhaja tudi iz obrazložitve tega sklepa, kar pomeni, da se nasprotna udeleženka ni mogla izjasniti glede vseh dejstev, ki so bili podlaga za ureditev spornega razmerja, v sklepu z dne 23. 1. 2025 pa je sodišče prve stopnje dodalo prepoved in sicer je nasprotni udeleženki prepovedalo vse stike z otrokoma, razen triurnih stikov v knjižnici na vsakih štirinajst dni. Sodišče prve stopnje je ta dva ugovora nasprotne udeleženke v sklepu z dne 8. 7. 2025 utemeljeno zavrnilo, pri tem pa odgovorilo na vse odločilne navedbe nasprotne udeleženke iz ugovorov.

63.Sodišče prve stopnje je v teh sklepih pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka nima uvida in ne zmore spremeniti svojega vedenja, da bi upoštevala koristi in čustva svojih otrok, s tem, da s stiki pod nadzorom po mnenju izvedenke klinične psihologije niso prinesli napredka, zato je bila izkazana visoka stopnja verjetnosti, da bo nasprotna udeleženka nadaljevala z opisanimi škodljivimi ravnanji do otrok. Nasprotna udeleženka se je neutemeljeno in v nasprotju z ugotovitvami izvedenk in CSD zavzemala za širitev stikov. Iz mnenj izvedenk izhaja, da v vzorcih ravnanj nasprotne udeleženke na stikih ni prišlo do sprememb, da se je stanje poslabšalo, da nasprotna udeleženka na stikih ogroža otroka, da ni sposobna prepoznati bazičnih potreb otrok, ker sledi le svojim potrebam in ciljem, ki niso v korist otrok. Nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje dalo številne priložnosti, da spremeni nedopustna ravnanja do otrok, tako v času enakovredno porazdeljenih stikov, kot tudi kasneje, zato so drugačne pritožbene trditve neutemeljene. Pisma staršev so bila le dodatni dokazi, ki so potrjevali, da nasprotna udeleženka in njeni starši nimajo uvida v negativna ravnanja nasprotne udeleženke. Zoper predlagatelja se vodita kazenska postopka, vendar že opisana številna nasilna ravnanja nasprotne udeleženke, njene spremenjene izjave o nasilju predlagatelja, ki jih je dala na CSD, z visoko stopnjo verjetnostjo potrjujejo, da ni izkazano nasilje predlagatelja zoper nasprotno udeleženko in otroka. Nasprotna udeleženka zatrjuje, da "mora otrokoma na stikih pojasniti razloge za absurdno situacijo, da ima stike z otrokoma v tako omejenem obsegu", kar ni nič drugega, kot priznanje, da otroka obremenjuje z neprimernimi vsebinami. Protispisne so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje v sklepih ni navedlo konkretnih dejstev, na podlagi katerih je ugotovilo, da nasprotna udeleženka otroka ogroža. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 161. in 162. člena DZ zavrnilo ugovora nasprotne udeleženke zoper sklepa z dne 13. 9. 2024 in 23. 1. 2025 in utemeljeno izdalo začasno odredbo z dne 14. 3. 2025.

Glede odločitve o preživnini

64.63. Pritožbeno sodišče je upoštevalo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je ob upoštevanju relevantnih materialnopravnih določb iz DZ, določila temeljne predpostavke, na podlagi katerih se določi in porazdeli preživninska obveznost staršev. Vrhovno sodišče je te predpostavke predstavilo tudi v sklepu II Ips 10/2024, kjer je navedlo: "Pojem preživninske zmožnosti je v zakonskem besedilu 189. člena DZ razčlenjen na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Materialne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka. Štejejo vsakršni prihodki, tudi npr. redno mesečno darilo zavezančevih staršev.¹⁰⁸ Prvina pridobitnih zmožnosti na drugi strani jasno izraža, da pojma preživninske zmožnosti ne zapolnjujejo le obstoječe premoženje in tekoči dohodki, marveč je ta pojem širši. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016 takole povzelo rdečo nit sodne prakse glede tega vprašanja: "Vrhovno sodišče je v številnih odločbah zapisalo, da je treba zmožnosti staršev presojati široko. Upoštevati je treba njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve) in ne le dejansko izkazani dohodek. Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti." Ko sodišče zavezancu nalaga trud, naj bolje izčrpa svojo pridobitno sposobnost, mora izhajati iz vrednotnega trikotnika, ki ga tvorijo otrokove potrebe ter preživninske zmožnosti matere na eni in očeta na drugi strani. Ta soodvisnost je lepo ubesedena v sodbi II Ips 928/2008 z dne 21.11.2008: "Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen ZZZDR) ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih)."

65.64. Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da ji je sodišče prve stopnje prisodilo nesorazmerno visoko preživnino. Tudi ob upoštevanju njene bolniške odsotnosti mesečni prihodki nasprotne udeleženke¹⁰⁹ zadoščajo za kritje preživninske obveznosti, kot ji jo je naložilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe so toliko bolj neutemeljene, če se upošteva njeno nepremično premoženje.¹¹⁰ Tudi njen življenjski slog kaže na njene dobre finančne zmožnosti (smučanje v tujini, jadranje, plezanje, številna potovanja - Tajska, Kanarski otoki, Olimpijske igre v Parizu, Albanija, ipd.).¹¹¹ Nasprotna udeleženka tudi izpostavlja pomoč njenih staršev. Skozi prizmo teh dejstev, tudi če bi bilo ugotovljeno, da je obseg materialnih zmožnosti predlagatelja tak, kot ga zatrjuje nasprotna udeleženka (glede dobička v družbi, dohodkov iz kmetijske dejavnosti, oddajanja apartmajev), bi ta dejstva zgolj terjala, v luči predstavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se otrokoma priznajo višji mesečni stroški in večji obseg mesečnih potreb, kar bi narekovalo le drugačno porazdelitev preživninskega bremena med udeležencema in bi zato predlagatelj kril večji del tega bremena, nikakor pa ta okoliščina ne bi vplivala na znižanje preživninske obveznosti nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče sprejema argumentacijo sodišča prve stopnje glede materialnih zmožnosti predlagatelja ter da zaslužka predlagateljeve sestre od oddajanja apartmajev ni moč upoštevati kot dodatni dohodek predlagatelja in razloge, zaradi katerih se apartmaji od leta 2024 več ne oddajajo in zaradi katerih predlagatelj teh apartmajev ne oddaja¹¹² - enako sprejema tudi razloge, da predlagatelj nima dodatnih zaslužkov iz naslova kmetovanja in sečnje lesa¹¹³ in razloge, zaradi katerih si predlagatelj v družbi ne izplačuje dobička.¹¹⁴

66.65. Sodišče prve stopnje je glede na (vse) okoliščine konkretnega primera, ob pravilnem vrednotenju predpostavk iz 189. in 190. člena DZ,¹¹⁵ pravilno ugotovilo potrebe otrok in pravilno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca, tako za preteklo obdobje, kot od izdaje sklepa dalje. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi v primeru, če se sprejmejo pritožbene navedbe nasprotne udeleženka, da nima oziroma ne more pridobiti dodatnih zaslužkov, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, in da ima dolgove,¹¹⁶ to glede na njene materialne zmožnosti ne bi vplivalo na znižanje preživninske obveznosti, kot ji jo je določilo sodišče prve stopnje.¹¹⁷ Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da so predlagateljeve potencialne zmožnosti pridobivanja dodatnih zaslužkov bistveno boljše, kar je treba vrednotiti ob upoštevanju, da je breme varstva in vzgoje otrok na predlagatelju in da je nasprotni udeleženki določena sorazmerno nizka preživninska obveznost glede na njeno materialne zmožnosti, s tem, da trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imata udeleženca na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na potrebe otrok niso (pre)majhna, zato ni izkazano, da bi morala udeleženca v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da bi lahko zadovoljila potrebe otrok. Zahteva po trudu namreč pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).¹¹⁸

67.Sodišče prve stopnje je v sklepu za čas od vložitve predloga do zadnjega meseca pred izdajo končnega sklepa izračunalo celotno preživninsko obveznost nasprotne udeleženke, pri tem pa upoštevalo skozi posamezna časovna obdobja, kakšen obseg stikov je imela nasprotna udeleženka z otrokoma in posledično, kako je predlagatelj na podlagi začasnih odredb postopoma prevzel vse večje breme varstva in vzgoje otrok, s tem, da je sodišče pregledno in sistematično in dokazno prepričljivo pojasnilo, katere izdatke otrok sta skozi posamezna časovna obdobja krila udeleženca, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo kot potrebne in izkazane. Pritožbene navedbe iz laične pritožbe nasprotne udeleženke¹¹⁹ v tem delu pri pritožbenem sodišču niso zasejale nobenega dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje ni prezrlo nobenih stroškov/izdatkov nasprotne udeleženke za otroka - določno in argumentirano je navedlo razloge za stroške, ki jih nasprotni udeleženki in (tudi) predlagatelju ni priznalo oziroma jih je priznalo, ker so bili izkazani. Sodišče prve stopnje je prepričljivo navedlo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, v kakšnem obsegu sta udeleženca skrbela za otroka od 1. 5. 2022 do 30. 11. 2023, zato pavšalne navedbe predlagatelja, da je predlagatelj kril večino stroškov in da nasprotna udeleženka takrat in tudi kasneje "ni skoraj nič kupila otrokoma" ter da je po razpadu zveze tudi vzela "večino oblačil in športne opreme otrok, ki jih ni bila pripravljena deliti", pri pritožbenem sodišču niso zasejale nobenega dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje v tem delu. Tako se izkažejo kot neutemeljene, posebej glede na ugotovljene materialne zmožnosti predlagatelja, tudi njegove pritožbene navedbe, s katerimi se zavzema za priznanje višjih stroškov za higieno in zdravila otrok, za "šolske stvari, ki se uničijo in jih je potrebno znova kupiti", za odbojko in športno opremo, za razvedrilne dejavnosti, za tabore, igrače, knjige in kulturne dejavnosti ter za glasbene nastope otrok. Iz enakih razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo stroškov za jahalno šolo, kjer otroka opravljata tudi izpite, pravilno pa je tudi znižalo stroške bivanja za 10 %, s tem, da so v teh stroških zajeti tudi vzdrževalni stroški.¹²⁰

68.67. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu sistematično in pregledno navedlo stroške mesečnih potreb otrok, kot to določa drugi odstavek 190. člena DZ, s tem, da je vsak strošek ovrednotilo znotraj materialnopravnega okvira iz 189. člena DZ. Glede na tako skrbno argumentacijo se pokažejo kot pavšalne pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da predlagatelj ni predložil dokazov glede "nakupa in plačil za oblačila otrok, da so v oblačilih, ki naj bi jih kupil za otroka, oblečeni drugi člani njegove družine, da oblačila, ki jih je dal otrokoma, so na otrocih razpadla, še preden sta otroka naredila tistih nekaj korakov, da bi skočila v objem nasprotni udeleženki."

68.Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je predlagatelj sprva zahteval 200,00 EUR mesečne preživnine za vsakega otroka in da je sodnica predlagatelja usmerjala, da je zahteval "veliko višjo številko, ki pa jo predlagatelj ne podpre z relevantnimi dokazi." Predlagatelj je predlog za določitev preživnine med postopkom povišal, navedel je dejstva in dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo. Navedbe, da je sodnica predlagatelja usmerjala, so pavšalne in zato ne terjajo konkretnejšega odgovora.

Odločitev pritožbenega sodišča

69.Pritožba predlagatelja ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu (VII. tč. izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2025.

70.Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2025 je delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in VI. tč. tega sklepa razveljavilo, v preostalem delu pa je pritožbo zoper ta sklep zavrnilo ter v izpodbijenem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožba zoper sklep z dne 14. 3. 2025 ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in ta sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

71.Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker je s pritožbo uspela v neznatnem delu in ker vrednotenje okoliščin konkretnega primera utemeljuje sklep, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in 101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1D. D. je rojena 2013, E. D. pa 2015.

2Tak predlog je dala v odgovoru na predlog - zap. št. 17.

3Zap. št. 312.

4Pritožbeno sodišče je sledilo pritožbenim navedbam nasprotne udeleženke, da je pravno sredstvo zoper sklep z dne 14. 3. 2025 pritožba in ne ugovor.

5Pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema skupaj pritožbene navedbe pooblaščenca nasprotne udeleženke in laične navedbe nasprotne udeleženke (z dne 10. 8. 2025 in 7. 9. 2025) zoper sklep o stikih in zoper sklep v zvezi z začasnimi odredbami z dne 8. 7. 2025 in pritožbene navedbe zoper sklep z dne 14. 3. 2025, ker se pritožbene navedbe v večjem delu istovetne.

6Pritožbeno sodišče obsežne sodne prakse ESČP, ki jo navaja pritožba (tudi glede drugih dejstev) ne navaja in citira - pritožbeno sodišče jo je upoštevalo, kar bo razvidno iz razlogov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju te obrazložitve.

7Večji del teh pritožbenih navedb je bil že povzet.

8Pritožbeno sodišče v tem delu povzema vse sklepe, s katerimi je sodišče prve stopnje do izdaje končnega z dne 8. 7. 2025 urejalo razmerja med udeležencema v zvezi izvajanjem starševske skrbi, glede na spremenjene razmere v zvezi z ogroženostjo otrok in s tem povezane odločbe pritožbenega sodišča. Povzet je tudi delni končni sklep (s katerim je že pravnomočno odločeno o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju) ter odločbe iz drugih postopkov, ki so povezane z varstvom koristi otrok, s tem, da so delno povzeti tudi razlogi iz teh sklepov. Srž tega dela obrazložitve ni zgolj v predstavitvi poteka postopka - ta pregled omogoča dodatno razumevanje razlogov, na podlagi katerih bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo na pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki meni, da je končni sklep nezakonit iz teh temeljnih razlogov: 1. sodnica Janja Roblek bi morala biti izločena, ker je bila pri dodeljevanju obravnavane zadeve kršena pravica do naravnega sodnika in ker je bila sodnica v postopku pristranska, s tem, da sta v postopku sodelovali pristranski izvedenki klinične psihologije in psihiatrije, 2. pravno sredstvo zoper I.-IV. izreka sklepa z dne 14. 3. 2025, s katerim je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, je pritožba in ne ugovor, 3. sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu določilo obseg stikov, ki se količinsko minimalno razlikuje od popolnega odvzema otrok nasprotni udeleženki, kar je v nasprotju z izraženo željo otrok in okoliščinami konkretnega primera, sodno prakso ESČP in 8. členom EKČP ter četudi bi nasprotna udeleženka osebnostno motnjo zares imela, to samo po sebi ne bi pomenilo, da nasprotna udeleženka otroka ogroža.

9Pritožbeno sodišče navaja ime in priimek sodnice iz razloga, ker nasprotna udeležena v pritožbi zatrjuje, da bi ta sodnica morala odločati v postopku tudi v predmetni zadevi - II N 384/2021, v kateri je odločala okrožna sodnica Janja Roblek.

10Nasprotna udeleženka je 16. 8. 2021 odšla z otrokoma v varno hišo, po prejemu sklepa I Z 10/2021 z dne 10. 9. 2021, pa je varno hišo zapustila ter so bili vzpostavljeni uravnoteženi stiki otrok z udeležencema, kot so se izvrševali od razpada njune zunaj zakonske zveze do odhoda nasprotne udeleženke z otrokoma v varno hišo.

11Zap. št. 21.

12Zap. št. 35.

13Zap. št. 86.

14Zap. št. 73.

15Nasprotna udeleženka nikoli ni bila fizično nasilna do otrok, je pa nasilno vstopila v stanovanje predlagatelja, v hiši, v kateri živita tudi starša predlagatelja in fizično obračunala z ostarelo materjo predlagatelja in ji pri tem poškodovala ustnico in jo davila (glej 17. tč. sklepa z dne 26. 4. 2022), zasledovala je predlagatelja, ko je bil z otrokoma in jih snemala (glej 18. tč. sklepa z dne 26. 4. 2022), fizično je obračunala s predlagateljevo sestro na glasbenem nastopu otrok (19. tč. sklepa z dne 26. 4. 2022). Permanentno pa je izvajala psihično nasilje nad otrokoma ob stikih.

16Zap. št. 104.

17Zap. št. 126.

18Zap. št. 180.

19Določeni so bili stiki nasprotne udeleženke z otrokoma en teden v juliju in en teden v avgustu.

20Pritožbeno sodišče navaja ime in priimek podpredsednice sodišča, ker nasprotna udeležena v pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2025 zatrjuje, da je podpredsednica sodišča v prijateljskih odnosih s predlagateljem in da bi (tudi) zato morala biti sodnica Janja Roblek izločena zaradi pristranskosti.

21Zap. št. 244.

22Zap. št. 254.

23Zap. št. 302.

24Nasprotna udeleženka v pritožbi trdi, da sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo upoštevati, ker je nasprotni udeleženec nezakonito snemal razgovor med otrokoma in nasprotno udeleženko.

25Zap. št. 312.

26Zap. št. 360.

27Zap. št. 357.

28Zap. št. 381.

29V pravnem pouku pa navedlo, da je zoper sklep dopusten ugovor.

30Izvedenka je predlagala tak obseg stikov nasprotne udeleženke z otrokoma po izteku devetmesečnega roka stikov pod nadzorom, ki naj potekajo tri do štiri mesece, po tem času pa se znova izvede evalvacija stikov ter se opravi ponoven razgovor z otrokoma in udeležencema, da se ugotovi, kako se je nasprotna udeleženka odzvala na proste stike.

31Nasprotna udeleženka je v ugovoru navedla, da se ni mogla opredeliti do vseh dejstev in dokazov, na podlagi katerih je z začasno odredbo sodišče prve stopnje uredilo razmerje (l. št. 1242-1243).

32Zap. št. 462.

33V pravnem pouku pa navedlo, da je zoper sklep dopusten ugovor.

34Nasprotna udeleženka je v ugovoru zoper ta sklep navedla, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo do njenih navedb, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, da je nerazumno dodatno omejilo obseg stikov, da sodišče ni predložilo dokumentacije v zvezi z izbiro naravnega sodnika, ipd. (zap. št. 468).

35Zap. št. 497 in 499.

36Zapisnik naroka - zap. št. 503, zvočni prepis naroka - zap. št. 523.

37L. št. 1618.

38Prav tam.

39Zap. št. 504.

40V pravnem pouku pa navedlo, da je zoper I. do IV. sklepa dopusten ugovor, zoper V. tč. pa pritožba. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2025 navaja, da je zoper I. - IV. tč. izreka sklepa pravno sredstvo pritožba in ne ugovor.

41K obravnavani zadevi je priložen spis II N 586/2022 istega sodišča prve stopnje. Zadeva je bila dodeljena v obravnavo okrožnemu sodniku Gregorju Berdenu. Dne 9. 9. 2023 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je delno ugodilo predlogu staršev in sestre nasprotne udeleženke z dne 15. 11. 2022. Odločilo je, da imajo predlagatelji stike z otrokoma vsak četrtek v mesecu v času šole na način, da prevzamejo otroka ob 15.00 pred Osnovno šolo A. in ju ob 18.00 pripeljejo na glavno avtobusno postajo na A., kjer otroka prevzame oče otrok ter da imajo stike z otrokoma prvi teden poletnih počitnic, in sicer vsako leto od 26. 6. do 30. 6. na način, da otroka prevzamejo na prvi dan stika ob 8.00 na glavni avtobusni postaji na A. in ju zadnji dan stika ob 19.00 pripeljejo na glavno avtobusno postajo na A., s tem, da so predlagatelji v času stika z otrokoma med šolskim letom dolžni poskrbeti, da bosta otroka opravila vse šolske obveznosti za naslednji dan in ju so predlagatelji dolžni vzdržati vsakršnega ravnanja, s katerimi bi obremenjevali otroka s temami, ki so povezane z odnosom predlagateljev do nasprotnega udeleženca - njunega očeta ali z odnosom med staršema. Večji obseg stikov, kot so jih predlagatelji predlagali, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Cp 483/2024 z dne 11. 4. 2022 zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, v sklepu pa pojasnilo, da sta otroka navezana na predlagatelje, da pa predlagatelji nekritično podpirajo ravnanja matere, ki otroka spravlja v stisko, s tem, da prvo predlagateljica in drugo predlagatelj ne moreta sprejeti, da je bilo z začasno odredbo v postopku II N 384/2021 odločeno, da otroka začasno živita pri očetu otrok in ne uvidita, da so materina ravnanja za otroka škodljiva.

42Načelo naravnega sodnika in pravica do nepristranskega sojenja sta pravici iz 23. člena Ustave, ki morata biti spoštovani/izpolnjeni, da pritožbeno sodišče lahko v nadaljevanju presoja materialnopravno pravilnost odločbe sodišča prve stopnje, kar izhaja tudi iz sodne prakse ESČP, ki jo navaja pritožba.

43V nadaljevanju Pravilnik.

44Glej l. št. 35 v zadevi I Z 10/2021 - spis je priložen k obravnavani zadevi.

457. in 8. tč. sklepa Su 225 z dne 3. 3. 2025 (l. št. 1600-1601).

46Zap. št. 212.

4712. tč. sklepa - l. št. 1600-1601 in fotografije - l. št. 1321-1323 in 1406.

48I Up 106/2021.

49Pritožbeno sodišče sprejema tudi vse ostale razloge, s katerimi je predsednica sodišča v sklepu Su 225/2025 zavrnila predlog nasprotne udeleženke za izločitev sodnice.

50Aleš Galič: Ustavno civilno procesno pravo, l. 2004, str. 413.

51Vrhovno sodišče je v sklepu I R 107/2025 pojasnilo, da je "objektivna nepristranskost običajno ogrožena zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko" - glej tudi tam navedeno sodno prakso - in dodatno I R 158/2024.

52Podrobneje glej 13. tč. sklepa Su 225/2025 (l. št. 1600-1601).

53Enako pa je bilo tudi pričakovanje pritožbenega sodišča, kar izhaja iz obrazložitve sklepov sodišča prve in druge stopnje.

54Ki ga je prejela 5. 3. 2025 - l. št. 1602.

55Ki določa: "Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata."

56Na naroku sta bili kasneje zaslišani izvedenki in udeleženca, nasprotno udeleženko pa je na naroku zastopal odvetnik.

57L. št. 1610.

58Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu (Od življenjskega primera do pravne odločitve), l. 1991, str. 227.

59VS RS I R 107/2025.

60Predlagatelj je v kazenskih zadevah I Kpr 000/23 in I K 000/2022 obtožen kaznivega dejanja nasilja v družini in zanemarjanja otrok in surovega ravnanja, subsidiarna tožilka pa je nasprotna udeleženka.

61Zap. št. 442.

62Glej tudi ugotovitve izvedenke klinične psihologije glede ravnanj predlagatelja v spornem razmerju glej npr. njeno izpovedbo z naroka z dne 9. 9. 2024 (l. št. 1363).

63Glej 78. - 80 tč. sklepa.

64Primerjaj s sklepom I R 97/2022.

65V nadaljnji obrazložitvi bodo podrobneje pojasnjeni razlogi za tako odločitev.

66Glej 22., 25., 36., 37.-38. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

67Glej 22. in 26. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

68Glej 32., 44. in 47. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

69Glej 23. in 28. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

70L. št. 127.

7128. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

72Zap. št. 72a.

73Sicer pa je splošno znano dejstvo o pomanjkanju izvedencev, ki sodelujejo v postopkih iz družinskih sporov.

74

V zvezi s to pritožbeno navedbo glej npr. izpoved izvedenke klinične psihologije (l. št. 1717): "Nasprotna udeleženka je bila v takšni stiski, da je bruhnila v jok in je dobesedno na kolenih prosila, dajte mi otroke nazaj..."

75

18. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

76

Zap. št. 497.

77

Zap. št. 499.

78

18. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

79

27. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

80

Ki je povzeto v 20. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025. V izogib ponavljanju pritožbeno sodišče teh določb (141. in 173. čl. DZ) znova ne povzema, sklicuje pa se tudi 161. in 162 člen DZ v zvezi s sklepi o začasnih odredbah. Pritožbeno sodišče je upoštevalo EKČP (8. člen) in vso sodno prakso ESČP, ki je citirana v pritožbi nasprotne udeleženke, kar bo razvidno iz razlogov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju, s tem, da ne bodo označene stranke iz teh zadev ESČP.

81

Načelo otrokove koristi - 7. člen DZ.

82

Nada Weber: Komentar Družinskega zakonika, l. 2019, str. 431-432.

83

Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, l. 2019c, str. 75-76.

84

Prav tam - str. 73.

85

Izvedenka klinične psihologije je pojasnila, da bo v primeru prostih in obširnejših stikov z vzorci neprimernih ravnanj, ki ogrožajo otroka nasprotna udeleženka nadaljevala in bodo še bolj intenzivni (kar povzema tudi sodišče prve stopnje v 32. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025).

86

Predlagatelj je otroka že naročil pri psihologinji v ZD ... - 44. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

87

Z sklepom o začasni odredbi z dne 13. 9. 2024 je nasprotni udeleženki tudi naložilo, da se mora vključiti v socialnovarstveno storitev osebne pomoči pri katere koli CSD (zap. št. 381).

88

43. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

89

Nobenega dvoma sicer ni, da ima nasprotna udeleženka številne lastnosti, s katerimi bi lahko bistveno pripomogla k pospešenemu razvoju otrok, je dr. biologije in učiteljica na srednji šoli (in v pritožbi zatrjuje, da je pri svojem delu z dijaki zelo uspešna), kar pomeni, da bi lahko aktivno pomagala otrokoma pri izpolnjevanju šolskih obveznosti, aktivno bi jih vključila v naravoslovne tabore (takih taborov sta se otroka z nasprotno udeleženko že udeležila), ipd. - nasprotna udeleženka je vsestranska športnica, saj se ukvarja s številnimi športnimi aktivnostmi - je npr. gorski vodič, ukvarja se s (turnim) smučanjem - smuča v tujini, skupaj z njenimi starši in otrokoma so med šolskimi počitnicami jadrali - veliko potuje - v postopku je bilo izkazano, da bi rada potovala z otrokoma, ipd.

90

Podrobneje glej 43. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

91

Glej npr. mnenja CSD in mnenje izvedenk o "vzajemnem nasilju" - npr. l. št. 533.

92

Kar ugotavlja CSD in tudi izvedenki - sodišče je v sklepih z dne 4. 1. 2024 in 8. 7. 2025 te dogodke določno opisalo in jih prepričljivo dokazno ocenilo.

93

Kar ugotavljajo tako CSD in izvedenki.

94

Glej zaslišanje izvedenke psihiatrične stroke l. št. 545-546 - do tega dogodka pa sta se že (enako) opredelila sodišča prve in druge stopnje v predhodnih sklepih.

95

Glej npr. mnenje CSD z dne 8. 9. 2021 (zap. št. 5) in npr. pojasnila izvedenke klinične psihologije (l. št. 538).

96

Čeprav je imela prepoved stikov po telefonu.

97

Enako izhaja iz poročil CSD.

98

Podrobneje o tem glej 32. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

99

Nasprotna udeleženka tudi ne upošteva, da sta otroka zelo navezana na A., torej na okolje, kjer sta živela vse življenje in na predlagatelja, kar kažejo njune izjave - otroka sta npr. že v času, ko sta bivala v B., ko ju je nasprotna udeleženka želela, brez soglasja predlagatelja vpisati v osnovno šolo v B., izjavila na CSD, da pogrešata predlagatelja in prijatelje, ki jih imata na A.

100

Podrobneje glej 36. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

101

Primerjaj Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 421.

102

Pritožbeno sodišče je vsebinsko presojalo utemeljenost teh sklepov, s katerimi so bile izdane začasne odredbe o stikih, čeprav je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke zoper končno odločitev sodišča prve stopnje o stiki (primerjaj s sklepom VS RS II Ips 17/2025).

103

Iz sodne prakse (VSL: IV Cp 1002/2021 in IV Cp 1366/2022) izhaja, da v primerih, ko je pritožbeno sodišče ob obravnavi pritožbe upnika ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno v pravnem pouku navedlo, da je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep ugovor, je ta ugovor štelo kot pritožbo, na enak način pa je postopalo tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru.

104

VSL: IV Cp 1002/2021, IV Cp 1366/2022, IV Cp 633/2023, IV Cp 1607/2023.

105

Glede I. in IV. tč. izreka sklepa - zoper V. tč. izreka sklepa z dne 14. 3. 2025 je bila dovoljena pritožba.

106

Pritožbeno sodišče dodaja, da je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2025 v mejah, kot to določa prvi in drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

107

Zap. št. 509.

108

V zadevi II Ips 100/2016 z dne 20. 6, 2016 je bilo predmet presoje vprašanje, ali je redno mesečno darilo (denarna pomoč) zavezančevih starih staršev v višini 500 EUR treba upoštevati kot del zavezančevih preživninskih zmožnosti. Odgovor Vrhovnega sodišča je bil pritrdilen.

109

Podrobneje glej 59. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

110

Katerega del je sicer že prodala (stanovanja v M. in na A.), kupila pa je stanovanje na naslovu T., v B., s tem, da za nakup novega stanovanja npr. ni najela stanovanjskega kredita - podrobneje glej 58. in 61. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

111

Podrobneje glej 61. tč. sklepa z dne 8.7. 2025.

112

Podrobneje glej 51. - 54. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

113

Podrobneje glej 55. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

114

Podrobneje glej 50. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

115

Ki določata: "Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).

116

Podrobneje glej 60. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.

117

Posledično se pritožbeno sodišče ne bo opredelilo do obsežnih pritožbenih navedb nasprotne glede materialnih zmožnosti predlagatelja v zvezi z njenimi izračuni glede količine mesa, ki se pridobi od vsake živali, ki je v hlevu predlagatelja, koliko kilogramov sadja je moč pridobiti iz petinosemdesetih sadnih dreves in koliko zelenjave je moč pridobiti iz kmetijskih površin predlagatelja, da ni moč porabiti vse zelenjave, ki jo predlagatelj pridelal, glede na izračunan indeks telesne teže otrok, da predlagatelj ni prodal vsega goveda in ima še vedno poln hlev, s kakšno kmetijsko mehanizacijo razpolaga predlagatelj, kakšni so letni prihodki družbe predlagatelja, ipd.

118

Primerjaj s sklepom II Ips 10/2024 - pritožbeno sodišče ocenjuje, da se s tako obrazložitvi ni izognilo odgovoru na pritožbene navedbe, s katerima sta udeleženca izpodbijala dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava v zvezi z določitvijo preživninske obveznosti (primerja s 25. tč. sklepa II Ips 10/2025).

119

Glej npr. "tabelo" na str. 16-23.

120

Podrobneje glej 79. tč. sklepa z dne 8. 7. 2025.