Jedro

Tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema. Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.

Načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev. Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji RS za varstvo pracientovih pravic ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).

Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP). Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).

Izrek

I. Tožba se, glede kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter kršitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, zavrne.

II. Tožbi se, glede kršitve pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ugodi ter se Odločba Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic številka 021-92/2019/39 z dne 17. 8. 2020 v tem delu odpravi in v tem obsegu vrne istemu organu v ponovno odločanje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 347,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju: Komisija) je zavrnila zahtevo tožeče stranke za drugo obravnavo. Štela je, da je bil Zakon o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP1) spoštovan. Tožeča stranka nasprotnega ni dokazala. Po posredovanju informacijske pooblaščenke je prejela vso dokumentacijo. S tem je bila kršitev pravice do seznanitve odpravljena. A. A. se je posredovalo le mnenje in ne zdravstveni podatki, zato do posega v zasebnost tožeče stranke ni prišlo. Komisija tudi ni zasledila neprimernega ali nekorektnega obravnavanja tožeče stranke.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisano odločitvijo se tožeča stranka ni strinjala. Po njeni oceni psihološki izvid ni bil odraz njenega resničnega zdravstvenega stanja. Klinična psihologinja se ni primerno obnašala. Posplošila je, da za vse zadržanosti z dela ni mogoče ugotoviti objektivnega vzroka. Podatke o zdravju je posredovala nepooblaščeni osebi, A. A. To je ugotovila tudi informacijska pooblaščenka. Dvom v pravilnost in strokovnost danega mnenja klinične psihologinje se je potrdil z mnenjem dr. B. B. Ta je zaključil, da tožeča stranka ni imela znakov duševnih bolezni ali motenj. Toženi stranki je še očitala, da na obravnavah ni bila zaslišana, da iz izpodbijane odločbe ni vidno, na katerih dokazih sloni odločitev in da je ta pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Sodišču je predlagala, da jo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek Komisiji.

3. Tožena stranka in stranka z interesom se na tožbo nista odzvali.

**Sojenje po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-12). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključna razlaga pravil o pacientovih pravicah. V tem pogledu gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Senat je zato presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 24. 11. 2022).

6. Stranki tej odločitvi nista oporekali (listovna številka spisa 33).

**Dokazni postopek**

7. V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

8. Na glavni obravnavi je tožeča stranka izročila Obvestilo o opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu z dne 27. 12. 2022 (priloga A13). Te listine sodišče ni vzelo v obzir. Oblikovana je bila po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).3

9. Prebralo pa je ostale listine, ki sta jih stranki predložili (priloge A1 do A12, B1 in upravni spis številka 021-92/2019).

10. Dokazna predloga za vpogled v zdravstveni karton tožeče stranke in pridobitve vseh listin spisa, ki se vodi v zvezi z vloženo pritožbo tožeče stranke zoper C. C. je sodišče zavrnilo (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP4 in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). V prvi vrsti sta tako opredeljena dokaza povsem nedoločna. Sodišču ni znano, na kateri postopek zoper C. C. se tožeča stranka sklicuje, niti katere listine (iz spisa in iz zdravstvenega kartona) točno naj bi pregledalo.5 Sicer velja, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se opira v podkrepitev svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Izostala je še opredelitev predloga v zvezi z vloženo pritožbo zoper C. C.; tožeča stranka sploh ni pojasnila katera dejstva naj bi ta dokaz potrdil (prvi odstavek 7. člena, 212. člen ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Nenazadnje pa je sama priznala, da je z omenjenimi dokazi merila na vsebino upravnega spisa številka 021-92/2019 (druga stran listovne številke spisa 50). Kot je vidno zgoraj, je slednjega sodišče vzelo v poštev.

**Materialno pravo**

11. Namen ZPacP je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem ter zdravstvenim sodelavcem (drugi odstavek 1. člena ZPacP). Eno od načel uresničevanja pacientovih pravic je spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti (druga alineja 3. člena ZPacP) ter spoštovanje zasebnosti (četrta alineja 3. člena ZPacP). Na seznam pacientovih pravic pa so med ostalimi uvrščene: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (četrta alineja 5. člena ZPacP), pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (enajsta alineja 5. člena ZPacP) ter pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP).

12. Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino (prvi odstavek 11. člena ZPacP). Primerna zdravstvena obravnava je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja (drugi odstavek 11. člena ZPacP). Kakovostna zdravstvena obravnava je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta (tretji odstavek 11. člena ZPacP). Varna zdravstvena obravnava je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (četrti odstavek 11. člena ZPacP).

13. Dalje, pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju (prvi odstavek 44. člena ZPacP). S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP). Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (prvi odstavek 45. člena ZPacP).

14. Sodišče je zaradi preglednosti izrek in obrazložitev te sodbe oblikovalo na način, da je najprej pretehtalo pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave in pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo (zavrnilni del sodbe), nato pa pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (ugodilni del sodbe).

**K I. točki izreka**

15. Tožba v delu, ki se tiče pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave in pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ni osnovana.

16. V okviru zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu6 je bila tožeča stranka obravnavana pri klinični psihologinji. Jedro tožbenih očitkov se nanaša ravno na ta pregled.

17. Klinična psihologinja je v uvodu svojega izvida zabeležila, da je bila tožeča stranka napotena k njej „_zaradi pogostih začasnih zadržanosti iz dela, za katere se iz zdravstvene dokumentacije ne ugotovi objektivnega vzroka_“. Zdravnica je v spremnem dopisu k napotnici resda zapisala drugače, da je tožeča stranka poslana na oceno delazmožnosti „_zaradi pogostih začasnih zadržanosti iz dela, za nekatere iz zdravstvene dokumentacije ne ugotovim objektivnega vzroka_“. Sodišče s tem v zvezi pripominja naslednje. Prvenstveno delno napačno povzet razlog za napotitev h klinični psihologinji ni rezultat opravljane preiskave oziroma pregleda. Ta v predmetnem izvidu sledi in se na podatke o bolezni (razlog pregleda) sploh ne sklicuje. Poleg tega je jasno, da je zdravnica prosila za psihološki pregled zaradi pogostih začasnih zadržanosti iz dela. To je vidno tudi iz uradnega zaznamka klinične psihologinje z dne 10. 10. 2018. V tem oziru gre dejstvo, da je klinična psihologinja izpustila besedi „_za nekatere_“ pripisati kvečjemu različnemu oblikovanju besedila ali preprosto pisni pomoti. Z drugimi besedami, v opisanem ravnanju klinične psihologinje ni mogoče zaznati kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (četrta alineja 5. člena, drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena ZPacP). Drži, da je ena od prvin te pravice tudi vzpostavitev odnosa sodelovanja in zaupanja med pacientom in zdravstvenim osebjem (tako imenovani partnerski odnos).7 Toda tožeča stranka je prezrla, da pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe povezuje potrebe pacientov s sposobnostjo zdravstvenih izvajalcev in z zmožnostmi zdravstvenega sistema.8 Tako vse prvine (skladnost s pacientovimi potrebami, skladnost z zmožnostmi zdravstvenega sistema, enostavnost, preglednost in prijaznost administrativnih postopkov ter partnerski odnos) tvorijo pojem primerne oskrbe. S tega vidika delno napačen zapis klinične psihologinje v uvodu izvida ne predstavlja neprimerne, nekakovostne oziroma nevarne zdravstvene obravnave.9

18. Povedano velja tudi za datume na izvidih klinične psihologinje. Pregled je bil opravljen 21. 9. 2018, kar izhaja iz enega od sicer dveh enakih izvidov, kot iz uradnega zaznamka klinične psihologinje in njenega odgovora tožeči stranki. S tega vidika napačen datum opravljanja pregleda na vsebinsko identičnem izvodu izvida ni poseg v pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave.

19. Nadalje, kršitve pravice do izjave sodišče ni zasledilo. Kot je tožeča stranka sama potrdila, sta bili razpisani dve obravnavi, dne 23. 1. 2020 (zapisnik številka 021-92/2019/14 z dne 23. 1. 2020, na katerega je tudi lastnoročno dopisala pripombo) in dne 30. 6. 2020 (zapisnik številka 021-92/2020-31 z dne 30. 6. 2020). Teh se je tožeča stranka udeležila, na njih sodelovala in predstavila svoja stališča. Med postopkom pred Komisijo je podala večje število vlog.10 Sodišče je zato prepričano, da je imela možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izpodbijano odločbo (zaslišanje stranke;11 prvi odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP12 in 65. člen ZPacP). Sodišče pripominja, da načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP ni zaslišanje v pomenu dokazovanja določenih dejstev.13 Slednje je lahko zgolj izjava stranke po 188. členu ZUP, ki pa je subsidiaren dokaz14 in ki ga tožeča stranka niti ni ponudila. Pri tem se ne sme prezreti, da ZPacP Komisiji ne nalaga obveznega zaslišanja pacienta, temveč se za to možnost odloči Komisija po lastni presoji (drugi odstavek 75. člena ZPacP).

20. Kar pa se tiče pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane odločbe, ni mogoče soglašati s tožečo stranko, da Komisija ni naštela dokazov, pomembnih za odločitev. To je storila na drugi, tretji in četrti strani obrazložitve izpodbijane odločbe. Izrecno je zapisala, da jih je upoštevala ter se v nadaljevanju svoje razlage sklicevala nanje. Prav tako ne drži, da Komisija ni razpravljala o posameznih domnevnih kršitvah pacientovih pravic. Razlago je dala na drugi, četrti in peti strani svoje odločbe. Končno je tudi razčlenila ravnanja in postopanja klinične psihologinje in na drugi strani odločbe ugotovila, da do kršitve 11. člena ZPacP ni prišlo.

21. O sami kršitvi pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pa v tožbi ni tekla beseda.

22. Izpodbijana odločba je v do sedaj obravnavanem delu pravilna in zakonita. Sodišče jo je zato v tem obsegu zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

23. V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pa je tožba utemeljena.

24. Klinična psihologinja je odgovor tožeči stranki naslovila tudi na A. A., zaposlenega pri delodajalki tožeče stranke. V tem dopisu se je odzvala na zahtevo tožeče stranke, da izroči originalne psihološke teste. Pojasnila je, da končne ocene ne more podati brez mnenja psihiatra ter da rezultatov delnega psihološkega pregleda ne bo spremenila.

25. Komisija je očitek kršitve pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov zavrnila. Sklenila je, da je šlo za mnenje, ki ga je bila klinična psihologinja dolžna posredovati delodajalki tožeče stranke. Toda oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev posreduje pooblaščeni zdravnik in ne klinična psihologinja (prvi odstavek 15. člena Pravilnika). To velja tudi za primer, ko ta ni izdelana; obvestilo o razlogih za tak izid pregleda sporoči pooblaščeni zdravnik. Sploh pa ni dvoma, da pisanje klinične psihologinje predstavlja odgovor tožeči stranki in ne zdravniško spričevalo oziroma pojasnilo, zakaj slednje ni oblikovano. To je vidno iz same vsebine dopisa, sicer pa ga je klinična psihologinja sama naslovila „_Odgovor na vaše pismo_“ in na njegovem dnu pripisala „_V vednost VVOD A. A._“. Navsezadnje je bilo zdravniško spričevalo izdano dne 15. 11. 2018, s strani pooblaščene zdravnice. V njem je slednja označila, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ne more podati, ker se tožeča stranka ni udeležila vseh pregledov oziroma preiskav. V tej luči je zaključek informacijskega pooblaščenca, da ni bilo pravne podlage za posredovanje tega pisanja A. A. (Obvestilo prijavitelju informacijskega pooblaščenca z dne 27. 9. 2019), na mestu.

26. Kot že omenjeno, pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov (dvanajsta alineja 5. člena ZPacP) zagotavlja pacientu zaupnost osebnih podatkov. Mednje sodijo tudi podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih zdravljenja (prvi odstavek 44. člena ZPacP).15 Razsežnost varstva zasebnosti pacienta v času, ko je bil deležen zdravstvene oskrbe, se odraža v pravici do varstva zasebnosti (pravica do zasebnosti med opravljanjem zdravstvene storitve). Zdravstveni delavci in sodelavci pa z osebnimi podatki pacienta ravnajo po načelu zaupnosti in po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov (drugi odstavek 44. člena ZPacP).

27. Po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-116) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (1. točka 6. člena ZVOP-1), med občutljive osebne podatke pa sodijo (tudi) podatki o zdravstvenem stanju (19. točka 6. člena ZVOP-1). Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (prvi odstavek 45. člena ZPacP).17 Te dolžnosti jih lahko razreši le določen krog oseb (pacient, starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti, oseba, ki je imela pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, sodišče, druge osebe, kadar tako določa zakon; drugi odstavek 45. člena ZPacP). Tako lahko zdravnik sporoči podatke o zdravstvenem stanju le, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb; mora pa naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok (tretji odstavek 45. člena ZPacP).

28. Podatki o zdravstvenem stanju posameznika, kot tudi o vzrokih, okoliščinah in posledicah le-tega se štejejo za poklicno skrivnost. Zdravstveni delavci ali sodelavci jih zato ne smejo posredovati neupravičenim osebam.18

29. Sodišče nima pomislekov, da je prišlo do posega v pravico varstva osebnih podatkov tožeče stranke s tem, ko je klinična psihologinja svoj odziv na pismo tožeče stranke, posredovala tudi zaposlenemu pri delodajalki tožeče stranke. Njeno pisanje je vsebovalo podatke o razlogih napotitve na psihološki pregled in mnenje, ki ga je dala pooblaščeni zdravnici. Ni dvoma, da so to občutljivi osebni podatki (19. točka 6. člena ZVOP-1).

30. Izpodbijano odločbo je zato v delu, ki se glasi na kršitev pravice do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo Komisiji v ponoven postopek (druga in četrta točka prvega odstavka 64. člena in tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Slednja mora vzeti v obzir Obvestilo prijavitelju informacijskega pooblaščenca z dne 27. 9. 2019 in sprejeti ustrezno odločitev po 78. členu ZPacP.

**K III. točki izreka**

31. Tožeči stranki je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik19). Le-ta znaša 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost pa v skupni višini 347,70 EUR. (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 15/2008 z dne 11. 2. 2008 in 55/2017 z dne 6. 10. 2017. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 3 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 5 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 924/2006 z dne 28. 5. 2009, 8. točka, II Ips 301/2006 z dne 4. 12. 2008, sedmi odstavek in II Ips 231/2003 z dne 6. 5. 2004, deseti odstavek. 6 Po drugem odstavku 54. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list Republike Slovenije, številka 43/2011 z dne 3. 6. 2011) se mora delavec odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. To pravilo se uporablja tudi za zaposlene v Slovenski vojski pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrepčevalnicah, splošnih delavnicah ter skladiščih, v katerih se ne skladišči vojaško orožje in oprema (prvi odstavek 100. člena Zakona o obrambi; ZObr, Uradni list Republike Slovenije, številke: 82/1994 z dne 30. 12. 1994, 44/1997 z dne 24. 7. 1997, 87/1997 z dne 29. 12. 1997, 47/2002 z dne 29. 5. 2002, 67/2002 z dne 26. 7. 2002, 40/2004 z dne 20. 4. 2004, 95/2015 z dne 10. 12. 2015 in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-101/95 z dne 8. 1. 1998 ter U-I-313/98 z dne 16. 3. 2000). Sicer se po drugem odstavku 1. člena Pravilnika o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo (Uradni list Republike Slovenije, številke: 80/1997 z dne 18. 12. 1997, 18/2002 z dne 28. 2. 2002 in 70/2008 z dne 11. 7. 2008) pri ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo oseb, ki poklicno opravljajo to službo uporablja tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (v nadaljevanju: Pravilnik; Uradni listi Republike Slovenije, številke: 87/2002 z dne 17. 10. 2002, 29/2003 z dne 21. 3. 2003, 124/2006 z dne 1. 12. 2006 in 43/2011 z dne 3. 12. 2011). Slednji pravi, da se s preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev ugotavlja njihovo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju (drugi odstavek 2. člena tega Pravilnika). 7 Predlog Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), EVA: 2005-2711-0080 z dne 7. 6. 2007, stran 73. 8 Kot pod prejšnjo opombo. Predlagatelj zakona je še naglasil, da se je potrebno zavedati objektivne omejitve pacientovih pravic, ki jo predstavljajo strokovni standardi, razvitost in zmožnost mreže izvajalcev javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji (Predlog Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), EVA: 2005-2711-0080 z dne 7. 6. 2007, stran 10). 9 Gre namreč za enotno pravico. Zakonodajalec je ob sprejemu ZPacP dejal, da je z generalnimi klavzulami opredelil pojme primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, kot vidike sicer enotne pravice (Predlog Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), EVA: 2005-2711-0080 z dne 7. 6. 2007, stran 73). 10 Komisija je obravnavala dvanajst vlog tožeče stranke. Sicer pravica do zaslišanja ni absolutna - pravica do neomejenega izražanja mnenj v zadevi (Polonca Kovač: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 131). 11 V tem smislu gre za pravico stranke, da je slišana. Ta obsega pravico sodelovanja v postopku, možnost da to pravico dejansko udejanji (udeležba v ugotovitvenem in dokaznem postopku) ter da je s strani upravnega organa slišana (upoštevanje ali zavrnitev navedb z razlogi; Polonca Kovač: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, strani 128 in 135). 12 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 13 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1 .2019, 12. točka in U 1/2018 z dne 7. 5. 2018, 20. točka. 14 Po tem pravilu je izjava stranke lahko dokaz, če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov (prvi odstavek 188. člena ZUP). 15 Predlog Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), EVA: 2005-2711-0080 z dne 7. 6. 2007, stran 12. 16 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 86/2004 z dne 5. 8. 2004 in 67/2007 z dne 27. 7. 2007. 17 Po vsebini zelo podobno pravilo je mogoče zaslediti v prvem odstavku 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list Republike Slovenije, številka 9/1992 z dne 21. 2. 1992 in naslednji). 18 Predlog Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), EVA: 2005-2711-0080 z dne 7. 6. 2007, stran 89. 19 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.