Jedro

Po presoji sodišča podatki, ki so bili podlaga za ugotovitev, da je bil objekt, za katerega rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo je zahtevano gradbeno dovoljenje, zgrajen pred letom 1967, ne izkazujejo tega dejstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Nova Gorica, številka 351-425/2006-38 z dne 29. 7. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh po prejemu sodbe povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 420,00 EUR, po izteku tega roka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva prizadetih strank za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v 1. točki izreka razveljavil gradbeno dovoljenje št. 351-425/2006-7-10 izdano dne 18. 1.2007. V točkah od 2. do 8. izreka pa je prvostopni organ investitorjema A.A. in B.B., izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, dozidavo pomožnih prostorov in nadzidavo delovne sobe (legalizacija) na zemljišču parc. št. 1753 k.o. C. pod tam navedenimi pogoji. V 9. točki izreka pa je odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep.

Iz njene obrazložitve izhaja, da je bila odločba izdana na podlagi 270. člena ZUP. V obnovo postopka je bil vključen tudi tožnik kot predlagatelj obnove postopka. Zaradi ugovorov tožnika (glede zatrjevanih nepravilnosti pri vodenju postopka, nepravilnega imenovanja objekta, glede odmika objekta od sosednje parcele, glede neskladnosti gradnje s PUP-om, glede požarne varnosti objekta in poslabšanja pogojev na parc. št. 1764 k.o. C.), sta investitorja na poziv upravnega organa zaradi dopolnjevanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, predložila dodatek k prvotnemu projektu, tako, da je upravni organ kot podlago za izdajo izpodbijane odločbe upošteval projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. 05-2006 z datumom avgust 2006, ki je bil dopolnjen junija 2010 in ga je izdelal arhitekt D.D. Upravni organ prve stopnje ugotavlja, da sta investitorja (v nadaljevanju prizadeti stranki) v skladu s 54. členom ZGO-1 predložila vso potrebno dokumentacijo in izkazala lastninsko pravico na zemljišču s parc. št. 1753 k.o. C. Gradnja je skladna s 4. in 5. členom Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica, s spremembami in dopolnitvami za območje Občine Brda (v nadaljevanju PUP). Predvidena gradnja na zemljišču, ki je po namenski rabi stavbno zemljišče (legalizacija rekonstrukcije lope in nadzidave za delovne prostore), je skladna s 4. členom PUP. Na podlagi podatkov v PGD upravni organ ugotavlja, da je nadomestna gradnja lope, izvedba plošče nad njo in premožnimi prostori skladna s 5. členom PUP. PGD je izdelala oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje, v skladu s Pravilnikom o projektni in tehnični dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik). Predložen je bil tudi dodatek k PGD št. 05-2006 junij 2010, ki ga je izdelala ista oseba in ki vsebuje izjavo o skladnosti načrtov in izpolnjevanju bistvenih lastnosti, dodatek k zbirnemu poročilu, opis vplivnega območja (tehnični in grafični prikaz), projektne pogoje Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami z datumom 12. 12. 2006, elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite z datumom junij 2010 in izkaz toplotnih karakteristik stavbe. Prizadeti stranki sta poravnali tudi upravno takso za dovoljenje, komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

V nadaljevanju obrazložitve se upravni organ sklicuje na opravljene ustne obravnave in na ogled na kraju samem ter povzema tako izjave in pripombe tožnika na obravnavano gradnjo, kot tudi izjave in pripombe investitorjev nanje. Navaja, da je obravnaval vse tožnikove pripombe, ki se nanašajo na vodenje postopka, na imenovanje objekta (lopa oziroma prizidek), na odmik od sosednje parcele, na neskladnost gradnje s PUP-om, na požarno varnost objekta ter na poslabšanje bivalnih pogojev na parc. št. 1764 k.o. C. (zmanjšana intimnost). S tem v zvezi navaja, da je iz podatkov v spisih razvidno, da je bil tožnik vabljen na vse naroke, da so mu bile naknadno priložene listine, na katere je odgovoril. Zato je neutemeljen očitek, da mu ni bila dana možnost udeleževati se kot stranka v postopku za varstvo svojih pravic in pravnih koristi.

Iz dodatka k PGD pa je razvidno zakaj je projektant obravnavani poseg najprej poimenoval „rekonstrukcija in nadzidava lope“, v dodatku pa kot „pomožni prostori stanovanjske hiše in nadzidava delovne sobe – kabineta“.

Ob upoštevanju podatka, da je bil obstoječi objekt zgrajen že pred letom 1967, ki izhaja iz potrdila GU Nova Gorica z dne 16. 6. 2010 in na podlagi podatka, da se objekta na parc. št. 1753 in 1764 k.o. C. stikata, upravni organ ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo v nizu in da zato odmikov ni. Dozidava pa pomeni povečanje objekta v gradbeni liniji ob parcelni meji.

Na podlagi podatkov v PGD, podatkov v prikazu osončenja in grafičnega prikaza vplivnega območja nameravane gradnje v vodilni mapi, upravni organ ugotavlja, da je vplivno območje v PGD prikazano v skladu z 19. členom Pravilnika in da obravnavana gradnja ne bo bistveno vplivala na poslabšanje osončenja tožnikovega objekta. Iz PGD izhaja tudi, da vplivov na sosednji objekt ni bilo in ni, tako med gradnjo kakor ob uporabi objekta. Pri odstranitvi lesene strehe in pri postavitvi nove betonske plošče je zid proti sosedu ostal nedotaknjen, pri nadzidavi pa so bila vsa dela opravljena iz strani nove plošče objekta na parc. št. 1753 k.o. C. Ker ni izpustov plina ali drugih emisij, se tudi hrup ni povečal, se ne spreminja varnost sosednjih objektov ob uporabi in ni niti vpliva na okolico v zvezi z emisijo in obravnavanjem toplote v objektu. Zato objekt ne vpliva na higiensko in zdravstveno zaščito.

V zvezi s požarno varnostjo objekta upravni organ prve stopnje na podlagi podatkov v dodatku k PGD-ju ugotavlja, da v primeru požara na obravnavanem objektu ne bo prišlo do preskoka požara na sosednji objekt, ker so za gradnjo obodnih zidov predvideni materiali, ki preskok zadržujejo in preprečujejo skladno s tehnično smernico. Odprtine novega kabineta so vzporedno s sosednjo fasado in odmaknjene od sosednjih odprtin. Nad novo streho, ki je ognje odporna zaščitena, je požarna stena sosednjega objekta brez odprtin in brez napuščev (požarni zid), s tem pa je zadoščeno predpisu o požarni zaščiti (11. in 12. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah).

Tožniku v zvezi z ugovori o zmanjšani kakovosti bivanja v stavbi na prac. št. 1764 k.o. C., upravni organ prve stopnje pojasnjuje, da tovrstni ugovori presegajo okvir varovanja javnopravnih pogojev. Sosed in lastnik sosednje nepremičnine zato lahko varuje svoje pravice in pravne koristi le v okviru pogojev, ki jih določa prostorski izvedbeni akt oziroma v okviru javnopravnih pogojev.

Na podlagi ugotovitev v obnovljenem postopku je moral upravni organ prve stopnje gradbeno dovoljenje z dne 18.1. 2007 razveljaviti in je glede na to, da sta investitorja predložila vso potrebno dokumentacijo ter vsa potrebna soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja, izdal novo gradbeno dovoljenje.

Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, številka 35108-359/2010-3-MP z dne 24. 1. 2011 zavrnjena.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da je upravni organ prve stopnje z v obnovi postopka izdanem gradbenem dovoljenju, kršil temeljne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) glede načela zakonitosti, varstva pravic strank in načela materialne resnice in kršil postopkovna pravila ZUP iz poglavja izvedbe dokaznega postopka, kot tudi izdaje odločbe. Zato je nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialne predpise, to sta v konkretni zadevi veljavni prostorski akt in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1).

S tem v zvez navaja, da se upravni organ ni opredelil do tožnikovih navedb in dokazov (pet izvedeniških mnenj) in da je povsem nekritično sledil vsem, tudi napačnim navedbam odgovornega projektanta. Zato mu očita kršitev načela kontradiktornosti (9. člen ZUP) in kršitev pravice do enakega varstva (22. člen Ustave RS). Ker se upravni organ ni opredelil do dokazov, s katerimi tožnik utemeljuje trditev, da projektna dokumentacija ne izpolnjuje materialno pravnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, tožnik ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Zatrjuje, da izpodbijana odločitev v obrazložitvi ni podkrepljena z nobenim pravno pomembnim dejstvom. Zato ji očita kršitev 214. člena ZUP. Navaja, da iz obrazložitve niso razvidni razlogi zaradi katerih je bila v obnovljenem postopku prejšnja odločba razveljavljena in da ni mogoče preveriti ugotovitev, ki so v obnovljenem postopku pripeljale do izdaje novega gradbenega dovoljenja in niti v čem se prvotna projektna dokumentacija sploh razlikuje od sedanje. Ob pripombah, ki jih je podal že v upravnem postopku, iz odločbe ni razvidno ali sta investitorja spreminjala projekt ali je spremenjen le naziv. Nerazumljiva zato ostaja tudi vsebina gradbenega dovoljenja tako, da ni mogoče preveriti dejanskega obsega dovoljenja. V zvezi s tem zatrjuje, da iz izreka ni jasno kaj se dejansko rekonstruira, kaj se dozidava in kaj se nadzidava. Tožnik vztraja pri trditvi, da ne gre za rekonstrukcijo obstoječe lope, pač pa za rušitev nekdanje lesene lope, izgradnjo prizidka oz. podaljška obstoječe hiše vse v gabaritih, ki bistveno spreminjajo nekdanjo lopo. Čeprav je že v okviru postopka tožnik zatrjeval in dokazoval (strokovno mnenje E. d.o.o. z dne 26. 5. 2010 in mnenje F.F. z dne 24. 5. 2010), da PGD ni skladen s PUP in zanikal določene navedbe investitorjev, se upravni organ, do predlaganih dokazov, ki se nanašajo na vpliv novogradnje na obstoječi mejni objekt tožnika in na odmike, ni opredelil. Presojal je le mnenje Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor z dne 21. 5. 2010. Čeprav iz navedenega mnenja izhaja, da novo predviden prizidek, iz vidika požarne varnosti, ni ustrezen, se je upravni organ zadovoljil s stališčem projektanta, ki je v dodatku k PGD utemeljil pogoje za ustreznost novogradnje z vidika požarne varnosti. Brez postavitve izvedenca ostaja dejansko stanje v tem delu po mnenju tožnika nepopolno ugotovljeno. Projektant-arhitekt namreč nima ustreznih in specifičnih znanj na področju požarne varnosti. Ker gre za vprašanje, ki je lahko ključno za varno sobivanje, upravnemu organu očita, da je s tem neposredno kršil 189. člen ZUP. V obravnavanem primeru upravni organ ni pojasnil niti, zakaj postavitev izvedenca ni potrebna. Tožnik se ne strinja s stališčem pritožbenega organa glede upoštevnosti mnenja z dne 21. 5. 2010. Meni, da bi moral upravni organ v konkretnem primeru (razveljavitev prejšnjega dovoljenja) presojati projektno dokumentacijo po sedaj veljavnih predpisih.

V zvezi z ogledom opravljenem na mestu samem dne 1. 6. 2010, na katerega se opira tudi izpodbijana odločitev in na katerega tožnik ni bil vabljen, upravnemu organu očita kršitev načela kontradiktornosti. Za zanj sporno ugotovitev o obstoju „skupnega zidu“, na katerega naj bi bila naslonjena zidana lopa, je tožnik zvedel šele iz odločbe in mu je bila zato odvzeta možnost, da se o njej izjasni. Ob sklicevanju na trditve podane v upravnem postopku, da na tem mestu skupnega zidu nikoli ni bilo, niti ne zidane lope, tožnik meni, da bi, če bi bil na ogled vabljen, svoje navedbe glede spornega objekta na kraju samem tudi utemeljil. Ob zatrjevanju, da je iz potrdila GURS, Izpostava Nova Gorica razvidno, da je bila na parc. št. 1753 k.o. C. v času pred 1967 letom zgrajena le stanovanjska hiša in noben drug objekt, je ugotovitev, da je iz navedenega potrdila razvidno, da je bila pred letom 1967 tam zgrajena tudi lopa, ki naj bi se sedaj rekonstruirala, napačna in z njim v nasprotju. Upravnemu organu zato očita kršitev 164. člena v zvezi s 169. členom ZUP. Ker iz navedenega potrdila in ostalih listin v upravnih spisih izhaja, da je na zemljišču s parc. št. 1753 k.o. C., legalno zgrajena le hiša v izmeri 148 m2, ki sta jo investitorja kupila v letu 1984, tožnik trdi, da pred letom 1967, na mestu kjer je zgrajen prizidek, ni stal noben objekt, ki bi se ga lahko rekonstruiralo. Zato bi moral upravni organ vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti. Zaradi napačno ugotovljenega pravnega stanja in kršitev določb ZUP, je izpodbijana odločba nezakonita.

V nadaljevanju tožnik vztraja pri navedbah in dokazih, ki jih je zanje predlagal in s katerimi utemeljuje neskladnost PGD s 4., 5. in 9. členom PUP. Zatrjuje, da bo nameravana gradnja izničila skladnost in prijetnost podobe krajine (strokovno mnenje E. d.o.o), da bo imela škodljive vplive v svojem okolju (poseg v intimo tožnikove nepremičnine, onemogočena vzdrževalna dela na fasadi in obrobi hiše na naslovu …) in da niso upoštevani požarno varnostni predpisi (mnenje IVD). Poleg naštetega pa v PGD in niti iz odločbe niso razvidni pogoji iz 9. člena PUP. V izpodbijani odločbi, v kateri je napačno ugotovljeno vplivno območje, pa se upravni organ sploh ni opredelil do dokazov, s katerimi je tožnik dokazoval nasprotno. Meni, da je svoj zasebni interes uveljavljal glede na veljavne javne predpise. Zato se ne strinja s stališčem upravnega organa, da po tožniku zatrjevana dejstva in predlagani dokazi, presegajo okvir javno pravnih pogojev.

Tožnik opozarja tudi na kršitev določb ZGO-1 in sicer poleg 54. člena, še glede določb v zvezi z rekonstrukcijo (prvi odstavek, točka 7.2., 2. člena ZGO-1) in v zvezi z odmiki (20. člen Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči).

Tožnik zatrjuje tudi, da je zaradi kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava, upravni organ brez upoštevanja predlaganih dokazov, nepravilno ugotovil, da predmetna PDG izpolnjuje konstitutivne pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja.

Glede na vse navedeno tožnik sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze, tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari oz. podrejeno, da zadevo vrne v novo odločanje organu prve stopnje. Tožnik uveljavlja tudi povračilo priglašenih stroškov postopka (640,90 EUR + 20% DDV, sodno takso).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik v 1. pripravljalni vlogi dodatno pojasnjuje kršitev 169. člena ZUP in predlaga nove dokaze.

Prizadeti stranki, investitorja A.A. in B.B., v vlogi z dne 5. 9. 2011 sodišču predlagata, da tožbo zavrže, ker je vložena zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica in ne zoper dokončen upravni akt. Navajata tudi, da je tožba brez tožbenega zahtevka in da je treba tožbo zaradi nedoločljivega zahtevka zavrniti. V nadaljevanju pritrjujeta razlogom navedenim v obeh odločbah. Zato menita, da sta odločbi zakoniti. Zatrjujeta, da so trditve tožnika glede skic GURS in glede stanja objekta pred letom 1967, podane prepozno, ker jih tožnik ni podal v postopku na prvi stopnji. Vztrajata pa pri trditvi, da je na spornem delu stal objekt že veliko let. Ne strinjata se niti z navedbami, ki jih je tožnik podal v pripravljalni vlogi in se nanašajo na izjave G.G. ob inšpekcijskem pregledu dne 10. 11. 2010. V drugi pripravljalni vlogi tožnik odgovarja na procesne ugovore prizadetih strank. Z navajanjem določb drugega odstavka 2. člena in prvega odstavka 30. člena ZUS-1, pojasnjuje njihovo neutemeljenost. Ugovor glede prepozno podanih navedb glede neobstoja spornega objekta pred letom 1967, je po tožnikovem mnenju zgolj pavšalen in neutemeljen. Tožnik prereka tudi navedbe prizadetih strank, ki se nanašajo na obstoj spornega objekta še pred letom 1967. Sodišču tožnik predlaga naj na podlagi prvega odstavka 51. člena in na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1, razpiše glavno obravnavo, izpodbijano odločbo odpravi in zahtevo prizadetih strank za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne oz. podrejeno, da odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

K točki I. izreka: Uvodoma sodišče pojasnjuje, da procesni ugovori prizadetih strank o nedopustnosti tožbe zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica, št. 351-425/2006-38 z dne 29. 7. 2010, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-359/2010-3-MP z dne 24. 1. 2011, nimajo podlage v 2. členu in niti drugih določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je bilo prav z njo odločeno o zahtevi prizadetih strank za izdajo gradbenega dovoljenja. Brez dejanske podlage v tožbi je tudi njuna trditev, da tožnik ni postavil tožbenega zahtevka oz. da ostaja njegov zahtevek nedoločljiv. Sodišče zato v določbah ZUS-1 ni imelo podlage, da tožbe ne bi sprejelo v obravnavo.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je upravni organ v obnovljenem postopku razveljavil gradbeno dovoljenje izdano prizadetima strankama dne 18. 1. 2007 in jima izdal gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, dozidavo pomožnih prostorov in nadzidavo delovne sodbe (legalizacija) na zemljišču parc. št. 1753 k.o. C. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 54. člena ZGO-1, ugotovil da so bili objekti, na katere se nanaša rekonstrukcija, sprememba namembnosti, dozidava in nadzidava, zgrajeni pred letom 1966. Navedena ugotovitev temelji na potrdilu Geodetske uprave Nova Gorica z dne 16. 6. 2010. Iz obrazložitev obeh izpodbijanih odločb in podatkov v spisih izhaja, da tožnik na obravnavo opravljeno na kraju samem ni bil valjen in da so bili njegovi ugovori, ki se nanašajo na imenovanje objekta, na odmik tega objekta od njegove parcele, na neskladnost gradnje s PUP-om, na požarno varnost ter na poslabšanje bivalnih pogojev, zavrnjeni z utemeljitvijo, da se objekt zgrajen pred letom 1967 in tožnikov objekt stikata (gradnja v nizu), da iz PGD izhaja, da vplivov na sosednji objekt ni, in da je požarna varnost zagotovljena.

Kaj mora vsebovati zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je določeno v 54. členu ZGO-1. Iz tretjega odstavka tega člena izhaja, da je v zahtevi, če se le-ta nanaša na rekonstrukcijo objekta, potrebno za objekte zgrajene pred letom 1967, navesti tudi podatke o objektu, ki bo predmet rekonstrukcije. To pa pomeni, da mora investitor za objekt, ki bo rekonstruiran, v zahtevi za gradbeno dovoljenje navesti tako podatke o letu izgradnje, kot tudi podatke o njegovi legi, površini, višini in vrsti rabe.

Po presoji sodišča podatki, ki so bili podlaga za ugotovitev, da je bil objekt, za katerega rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo je zahtevano gradbeno dovoljenje, zgrajen pred letom 1967, ne izkazujejo tega dejstva. Iz potrdila Geodetske uprave, na katerega se sklicuje tožena stranka in niti iz podatkov v PGD z dodatkom k PGD, namreč ni moč ugotoviti niti natančne lege, površine in višine objekta, ki se rekonstruira. Ob ugovorih, ki jih je tožnik podal že v upravnem postopku in jih ponavlja tudi v tožbi, ob tako pomanjkljivih podatkih tudi sodišče ne more preizkusiti niti pravilnosti dejstva o letu izgradnje objekta, ki je predmet rekonstrukcije. Podatek o izgradnji objekta pred letom 1967, je glede na določbo tretjega odstavka 54. člena ZGO-1, le eno izmed dejstev odločilnih za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Zato so po presoji sodišča v tem delu utemeljeni tudi tožbeni ugovori tožnika. V preizkus utemeljenosti ostalih tožbenih ugovorov, se sodišče ob nepravilni in nepopolni ugotovitvi dejstva brez katerega zahtevana izdaja gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta v določbah ZGO-1 nima podlage, ni spuščalo.

Ker je sodišče že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov lahko ugotovilo, da samo ne more rešiti spora, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in da v postopku tudi niso bila upoštevana pravila postopka (tožnik na obravnavno opravljeno na kraju samem ni bil vabljen, v zvezi z ugotovljenim dejstvom o letu izgradnje objekta), je tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo odpravilo po 2. in 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Sodišče je o tožbi odločilo na seji senata. Predlogu tožnika naj o tožbi in tožbenem zahtevku odloči po opravljeni glavni obravnavi ni sledilo. Sodišče tožniku pojasnjuje, da za odločanje o zahtevi prizadetih strank za izdajo gradbenega dovoljenja, niso izpolnjeni pogoji določeni v 65. členu ZUS-1. Ker za presojo utemeljenosti tožbe očitno ni bilo potrebno izvajanje dokazov, sodišče meni, da bi bili z odločanjem na glavni obravnavi strankam povzročeni le dodatni stroški.

K točki II. izreka: Izrek o stroških, ki ji je dolžna povrniti tožniku tožena stranka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Višina stroškov pa je bila odmerjena v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

K točki II. izreka: Stranska udeleženca, ki v tem upravnem sporu nista uspela, niti po 25. členu ZUS-1 in niti po določbah Zakona o pravdnem postopku, na katerega napotuje za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom 22. člen ZUS-1, do povračila stroškov nista upravičena.