Jedro

Drugemu dolžniku v postopku postavitve sodnega cenilca in ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, niso bile okrnjene njegove procesne pravice. Sodišče prve stopnje ga je namreč dejansko obravnavalo kot dolžnika z vsemi procesnimi pravicami, ki temu položaju pripadajo, čeprav je o njegovem vstopu v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, formalnopravno odločilo šele po izdaji sklepa o postavitvi sodnega cenilca in po izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožnik se zato ne more uspešno zoperstaviti odmeri nagrade in povrnitve stroškov sodnemu cenilcu, katere višino bi imel z obravnavano pritožbo še možnost prerekati, vendar je ni izkoristil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu B. P. za opravljeno delo odmerilo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem znesku 481,68 EUR (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se od navedenega zneska obračuna in plača še 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 42,63 EUR (II. točka izreka) ter da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba sodišča iz predujma, ki ga je vplačala upnica, neto znesek osebnega prejemka se nakaže na račun sodnega cenilca v 45 dneh po izdaji prvostopnega sklepa, davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) ter 8,85 % prispevek pa se nakažeta na ustrezna računa davkov in prispevkov (III. točka izreka).

2. Drugi dolžnik (novi, hipotekarni dolžnik) je v pritožbenem roku vložil vlogo, ki zajema tako pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov za opravljeno cenitev, kakor tudi „pritožbo“ na istega dne izdani sklep o vstopu novega dolžnika v izvršilni postopek in „pritožbo na izvedeniško mnenje, prejeto dne 25. 3. 2013, v zvezi z določitvijo vrednosti nepremičnine“. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava“. V zvezi s sklepom o vstopu novega dolžnika navaja, da bi mu moralo sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi zoper osebno dolžnico, kot hipotekarnemu dolžniku priznati status stranke v postopku in mu omogočiti, da v celoti brani in zaščiti svoje pravne interese, česar mu do danes ni omogočilo. V zvezi z izdajo sklepa o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov za opravljeno cenitev nepremičnine izpostavlja, da mu ni mogoče naložiti kakršnihkoli stroškov, ki se nanašajo na postavitev cenilca in na njegovo cenitev nepremičnine in ki bi imeli za posledico zmanjšanje pritožnikovega premoženja, dokler mu ne bo dana možnost, da pravno zavaruje vse svoje pravice v konkretnem postopku, torej vrnitev stanja zadeve v fazo ugovora zoper sklep o izvršbi. Graja nepravilno postopanje sodišča pri določitvi cenilca, preden je bila vsem strankam postopka dana možnost zavarovati svoje pravne interese, zato se ne more strinjati z odločitvijo sodišča, ki je cenilcu priznalo stroške sodne cenitve. Po njegovem prepričanju obstaja velika verjetnost, da bo uspel z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Pritožnik tako v celoti prereka in ne priznava izpodbijanega sklepa, ki naj bi bil izdan nezakonito. Zgolj iz previdnosti in v skladu s pozivom sodišča pritožnik tudi v celoti prereka določitev vrednosti nepremičnine ter izpostavlja nepravilnosti same cenitve, kakor tudi, česa vsega cenilec pri določitvi vrednosti nepremičnin ni upošteval. Zahteva postavitev drugega izvedenca. Pritožnik primarno predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in izpodbijanih sklepov.

3. V odgovoru na pritožbo prva dolžnica navaja, da drugi dolžnik ni vedel, da je v teku izvršilni postopek, vse postopke v zvezi s prenosom lastnine pa je urejala prva dolžnica sama. Meni, da je nepremičnina vredna več, kot je to navedel izvedenec.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Čeprav je pritožnik z obravnavano pritožbo poleg uvodoma navedenega sklepa hkrati grajal sklep o vstopu novega dolžnika v izvršilni postopek z dne 1. 3. 2013, kakor tudi podal pripombe na izvedensko mnenje v zvezi z določitvijo vrednosti nepremičnine, se bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju osredotočilo zgolj na pritožbeno grajo uvodoma navedenega sklepa o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov izvedenca, ki je v tej fazi postopka edini lahko predmet pritožbene obravnave. Pritožbo zoper sklep o vstopu novega dolžnika v izvršilni postopek je namreč sodišče prve stopnje že pravilno obravnavalo kot ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi ter o njem že odločilo s sklepom In 306/2009 z dne 3. 9. 2013. Pritožbo zoper izvedensko mnenje pa je prvostopno sodišče pravilno štelo kot pripombe na cenitev, ki bodo obravnavane v nadaljnjem postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine.

6. Pritrditi je sicer v pritožbi nakazanemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na spremembo lastništva nepremičnine med izvršilnim postopkom najprej odločiti o vstopu novega dolžnika (novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika) v postopek izvršbe na nepremičnine ter šele nato zaradi ugotovitve vrednosti te nepremičnine postaviti sodnega cenilca. Vendar pa z drugačnim vrstnim redom sprejema odločitev sodišče prve stopnje ni poslabšalo pravnega položaja drugega dolžnika v zvezi s postavitvijo sodnega cenilca. Kljub temu, da sklep o vstopu novega dolžnika v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, takrat še ni bil izdan, je sodišče prve stopnje sklep o postavitvi sodnega cenilca za gradbeništvo, ki naj oceni tržno vrednost nepremičnin, vročilo tudi drugemu dolžniku (vročilnice, pripete list. št. 46 spisa), čeprav le-ta tega statusa takrat formalnopravno še ni imel, drugemu dolžniku je bil vročen tudi izvod cenitvenega poročila s pozivom, da posreduje morebitne obrazložene pripombe glede ocenjene tržne vrednosti nepremičnine (list. št. 90 in vročilnice, pripete list. št. 89), vročen mu je bil tudi izpodbijani sklep o odmeri nagrade in povrnitvi stroškov sodnemu cenilcu.

7. Iz vsega zgoraj obrazloženega izhaja, da drugemu dolžniku v postopku postavitve sodnega cenilca in ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, niso bile okrnjene njegove procesne pravice. Sodišče prve stopnje ga je namreč dejansko obravnavalo kot dolžnika z vsemi procesnimi pravicami, ki temu položaju pripadajo, čeprav je o njegovem vstopu v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, formalnopravno odločilo šele po izdaji sklepa o postavitvi sodnega cenilca in po izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožnik se zato ne more uspešno zoperstaviti odmeri nagrade in povrnitve stroškov sodnemu cenilcu, katere višino bi imel z obravnavano pritožbo še možnost prerekati, vendar je ni izkoristil. 8. Ob odsotnosti pritožbene graje višine odmerjene nagrade in stroškov sodnega cenilca, je v tem obsegu zadoščal zgolj uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Le-ta je pokazal, da je sodišče prve stopnje izvedencu nagrado in stroške odmerilo na podlagi v priglašenem računu podrobno opredeljenih storitev in stroškov izvedenca, ter v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, veljavnim ob opravi cenitve. Vse navedeno podrobneje izhaja iz 2. točke obrazložitve prvostopnega sklepa, ki jo sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema.

9. Po vsem obrazloženem, in ker v izpodbijanem sklepu ni zasledilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnih določb (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo drugega dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopni sklep.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).