Jedro

Strokovno mnenje, ki ga po naročilu ene od strank pred pravdo izdela izvedenec, glede na ustaljeno stališče sodne prakse nima neposredne dokazne vrednosti, ampak ga je treba obravnavati le kot del trditvene podlage stranke, ki se na takšno mnenje sklicuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 405,04 EUR po 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 4.603,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2011 dalje do plačila na fiduciarni račun pooblaščenca odvetnika A. A. Obenem je tožeči stranki naložilo, da je dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 5.207,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje s stroškovnimi posledicami. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlaga, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter naloži tožeči stranki še plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke skupaj z zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka kot prodajalec (komisionar) kupki B. B. za njenega sina C. C. dne 27. 5. 2011 prodala rabljeno motorno kolo Suzuki GSX-R 750, letnik 2005. Tožeča stranka je na motorno kolo namestila novo pnevmatiko znamke Dunlop SP Sportmax GP, D211GP, dimenzije 190/55 ZR17 (sporna pnevmatika), ki jo je kupila pri Vulkanizerstvu D. D. s.p. dne 29. 5. 2011. Dne 14. 6. 2011 se je C. C. z motornim kolesom peljal po avtocesti na relaciji Slovenska Bistrica - Tepanje, ko so se deli zadnje pnevmatike nenadoma začeli trgati, kar je povzročilo padec in poškodbo motornega vozila. Tožeča stranka je nastalo škodo na motornem kolesu odpravila sama, razlog za nastanek škodnega dogodka pa vidi v nekvalitetno izdelani pnevmatiki, zato vložila regresni zahtevek zoper toženo stranko kot proizvajalca iz naslova garancije oziroma neupravičene obogatitve (verzija). Tožeča stranka je kakršnokoli napako na pnevmatiki zanikala, zato je sodišče imenovalo izvedenca gumarske stroke, in sicer tujega izvedenca E. (zanj je delo opravil F. F.). Iz izvedenskega mnenja z dne 5. 10. 2016 izhaja, da na pnevmatiki ni znakov konstruktivne pomanjkljivosti oziroma napake v proizvodnji/izdelavi. Niti konstrukcija (notranja zgradba) pnevmatike niti ustrezni sestavni deli ne kažejo na morebitno produkcijsko-tehnično okvaro oziroma na iz tega izhajajočo napako. Zoper dejstvo, da gre za napako v izdelavi, po oceni izvedenca govori tudi to, da je pnevmatika v času preiskave izkazovala še preostali profil 1,6 mm. Če bi prišlo do napake v izdelavi, bi se moral odstop zgoditi že takoj, ko je bila pnevmatika dana v uporabo. Nadalje bi morala biti na odstopljeni površini pod neskončnim ovojem vidna tako izrazita obraba kot modro obarvanje. Ker temu ni tako, izvedenec ni mogel ugotoviti napake v proizvodnji oziroma izdelavi pnevmatike. Zaslišan na naroku je še pojasnil, da so na pnevmatiki sledovi pritiska tekalne površine na gumo. V primeru napake v proizvodnji pa ni sledov pritiska, temveč bi bila površina gladka. Pravega vzroka za poškodbo pnevmatike zaradi manjkajočega dela tekalne plasti izvedenec sicer ni mogel ugotoviti. Je pa kot možni vzrok navedel namestitev preširoke pnevmatike: pnevmatika s širino 190 ima v primerjavi s pnevmatiko širine 180 pri montaži na platišče z enako širino večji zunanji primer, zaradi česar lahko pride do stika sredine tekalne plasti pnevmatike z deli motornega kolesa. Tožeča stranka je trdila, da je bilo na predmetnem motornem kolesu nameščeno serijsko platišče širine 5.50 DOT, za katerega je na strani platišč Dunlop priporočena dimenzija zadnje pnevmatike tipa 190/55 ZR17 (75W) (razpredelnica v prilogi A18), pri čemer v njej ni navedeno, da je dodatno potreben vpis homologacije, homologacija pa je tudi sicer potrebna za vozila, udeležena v cestnem prometu, ne pa za vožnjo po dirkališču. Na to je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je do škodnega dogodka prišlo pri vožnji na avtocesti in ne na dirkališču. Razpredelnica pa se nanaša na cestno dirkanje. Kot taka je po oceni sodišča prve stopnje razpredelnica za dokazovanje pravilnosti dimenzij pnevmatik v običajnem cestnem prometu neupoštevna. Stališče, da se sme na predmetnem motornem kolesu uporabljati samo pnevmatika tipa 180/55 ZR17, izhaja po oceni prvostopenjskega sodišča tudi iz potrdila o ustreznosti za menjavo pnevmatike pri Suzuki GSX-R 750 motornih kolesih (priloga B8). Zato ne držijo niti navedbe tožeče stranke, da močnejša pnevmatika od homologirane dodatno prispeva k varnosti motornega kolesa in da je na motornem kolesu dovolj prostora za namestitev še širše pnevmatike, ki celo izboljša vozne lastnosti ter zmanjša možnost poškodb. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z utemeljitvijo prvostopenjskega sodišča in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje.

6. Pritožnica neutemeljeno napada izvedensko mnenje izvedenca gumarske stroke E. (zanj F. F.), ki mu je sodišče prve stopnje sledilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje strokovno in prepričljivo in kot tako primerna podlaga za odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je po prejemu pisnega izvedenskega mnenja izvedenca tudi zaslišalo na glavni obravnavi in tako odpravilo vse morebitne nejasnosti v pisnem mnenju. Pritožnica v posledici očitkov zoper izvedensko mnenje uveljavlja zmotno dokazno oceno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, pri tem pa v pritožbi ne vztraja, naj sodišče v eventuelno ponovljenem postopku dopolni dokazni postopek z drugimi dokazi, npr. z imenovanjem novega izvedenca gumarske stroke.1 Nedvomno predstavlja sporno vprašanje, ali je vzrok za nastalo škodo v tovarniški napaki pnevmatike, katere proizvajalec je tožena stranka, strokovno vprašanje, na katerega sodišče ne more samo odgovoriti brez pomoči izvedenca gumarske stroke.2 Tako iz pritožbe ni jasno, na osnovi katerih izvedenih dokazov naj bi sodišče pripisalo tovarniško napako na sporni pnevmatiki proizvajalcu. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki v odgovoru na pritožbo, da zaslišanje stranke in prič ni zadosten dokaz za obstoj tovarniške napake pnevmatike. Strokovno mnenje, ki ga po naročilu ene od strank pred pravdo izdela izvedenec, pa glede na ustaljeno stališče sodne prakse nima neposredne dokazne vrednosti, ampak ga je treba obravnavati le kot del trditvene podlage stranke, ki se na takšno mnenje sklicuje.3

7. Pritožnica navaja, da izvedenec ni razpolagal z nobeno spisovno dokumentacijo, saj mu sodišče, razen pnevmatike, ni predložilo nobenih listin. Po navedbah pritožnice tako izvedenec ni bil seznanjen z bistvenimi okoliščinami zadeve. Iz sklepa o imenovanju izvedenca dejansko res izhaja, da naj izvedenec pregleda sporno pnevmatiko, ne pa tudi listin v spisu (ki niti niso bile prevedene). Če je pritožnik mnenja, da bi moral izvedenec pregledati tudi listine, bi moral podati ustrezen dokazni predlog oziroma bi to lahko zahteval v svojih pripombah in vprašanjih izvedencu, lahko bi v tej smeri tudi zahteval dopolnitev sklepa, kot tudi izvedenskega mnenja. Ker tega ni storil pravočasno pred zaključkom postopka na prvi stopnji niti ni uveljavljal procesnih kršitev v smislu po 286.b členu ZPP, se tudi v pritožbi ne more uspešno sklicevati na tovrstno pomanjkljivost izvedenskega mnenja (prim. 337. člen ZPP).

8. Pritožnica navaja, da se ji poraja dvom v pravilnost izvedenskega mnenja zaradi odsotnosti izdelave primerjav in testov v domeni izvedenca, kot tudi glede na odsotnost pisnih dokazil, zaradi katerih naj bi bilo izvedensko mnenje nepreverljivo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odsotnost primerjav in testov ter pisnih dokazil še ne pomeni nujno nepravilnosti v izvedenskem mnenju. Pritožnica ne pove, kakšne teste bi izvedenec moral opraviti, poleg tega pa je tudi predpravdno izvedensko mnenje, ki ga je predložila tožnica, izdelano na podlagi vizualnega pregleda in ne vsebuje konkretizacije zatrjevane tovarniške napake. Pritožnica prezre, da je bilo trditveno in dokazno breme o obstoju tovarniške napake v celoti na njej.

9. Pritožnica navaja, da izvedenec ni vedel letnika izdelave motorja, temveč samo znamko in tip motorja (Suzuki GSY R 750), pri tem pa ne pojasni, zakaj bi bila letnica izdelave motorja odločilna za pravilnost mnenja, ki je podlaga prvostopenjske sodbe. Prav tako pritožnica dvomi v ugotovitve, ki jih je izvedenec pridobil s telefonskimi poizvedbami pri družbi v Nemčiji glede homologacije, vendar sama prepričljivejšega dokaza ne predloži. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na pavšalnost razpredelnice Dunlop, ki jo je tožeča stranka predložila v spis (priloga A18). Pravilno je kot prepričljivejšo ocenilo dokazno listino tožeče stranke, to je potrdilo družbe Suzuki International Europe GmbH o ustreznosti za menjavo pnevmatik pri Suzuki motornih kolesih, ki so primerne - homologirane za namestitev na motorno kolo Suzuki GSX-R 750 (priloga B8). Na podlagi navedenega potrdila in pridobljenega izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da poškodovana pnevmatika ni bila s strani družbe Suzuki v obdobju zadnjih 20 let za predmetno motorno kolo nikdar dovoljena.

10. Izvedenec ni mogel z gotovostjo ugotoviti pravega vzroka za poškodbo pnevmatike zaradi manjkajočega dela tekalne površine pnevmatike, kot možni vzrok pa je navedel namestitev preširoke pnevmatike. Izvedenec ni bil seznanjen, da je bilo treba po nezgodi del tekalne površine pnevmatike odrezati zato, ker je bil ta zagozden v motorno kolo. Pritožnica v tem vidi vzrok za pomanjkljivosti izvedenskega menja. Pri tem pa ne pojasni, kako naj bi podatek o tem, kdo je odstranil del tekalne površine pnevmatike, lahko kakorkoli vplival na pravilnost zaključkov izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče pritrjuje odgovoru na pritožbo, da bi po logiki stvari v primeru s seznanjenostjo z zagozdenjem v motociklu izvedenec lahko kvečjemu še z večjo verjetnostjo potrdil, da je vzrok za nesrečo stik pnevmatike z deli motornega kolesa zaradi namestitve nedovoljene preširoke pnevmatike.

11. Pritožnik vztraja, da v kolikor je pnevmatika izdelana za potrebe dirkališča, bi se morala v vsej njeni kvaliteti izkazati še bolj na navadnem cestišču, vendar je že sodišče prve stopnje argumentirano zavrnilo tovrstne poenostavitve.

12. Pritožnica navaja, da izvedenec nikjer z gotovostjo ne pojasni samega vzroka odlepljenja zgornje plasti pnevmatike. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča za odločitev v tej zadevi bistveno, da izvedenec ni mogel potrditi navedb tožeče stranke, da je šlo za napako v proizvodnji pnevmatike. Da pa izvedenec ni mogel z gotovostjo ugotoviti vzroka za poškodbo pnevmatike, ni moč očitati izvedencu. Vzrok za nemožnost analize je kvečjemu iskati na strani tožnika, ki ni omogočil pravočasnega pregleda pnevmatike, in voznika motornega kolesa, ki je zavrgel odrezani del tekalne površine pnevmatike. Če tožnik takrat ni zaupal toženi stranki, bi lahko pred pravdo predlagal zavarovanje dokazov in pregled pnevmatike s strani sodno imenovanega izvedenca, vendar tega ni storil. Predpravdno izvedensko mnenje kot že rečeno ne zadošča. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni zadostila dokaznemu bremenu, zato se pokaže zavrnilna sodba kot pravilna.

13. Pritožbeno sodišče je presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člena ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ter prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z odvetniško tarifo. Tako odmerjeni pritožbeni stroški znašajo 405,04 EUR. V primeru plačilne zamude je tožena stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

1 Sodišče prve stopnje je ostale dokazne predloge (zaslišanje prič G. G. in H. H.) ter postavitev izvedenca avtomobilske stroke, zavrnilo, saj je bilo po presoji prvostopenjskega sodišče z izvedenimi dokazi dejansko stanje dovolj razčiščeno in zavrnjeni dokazi ne bi pripeljali do drugačne odločitve sodišča. Pritožnica prvostopenjske sodbe v tem delu ne izpodbija. 2 Tožena stranka sama navaja, da naj se jo za namen te pravde šteje kot proizvajalca sporne pnevmatike. 3 Prim. VSS sodba II Ips 780/2006, sklep II Ips 748/2005, III Ips 5/2019 in drugi.