Jedro

Imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo in s tem povzročeno mu škodo, ki sta jo povzročila dva imetnika motornih vozil, ima položaj "drugega" iz 4. odst. 178. čl. ZOR. Slednja sta nekrivemu imetniku za nastalo škodo odgovorna solidarno.

Izrek

Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v 3. odst. izreka tako spremeni, da sta toženi stranki nerazdelno dolžni plačati tožniku 41.538,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.1.1994 dalje do plačila v 15 dneh in pod izvršbo in še 53.952,00 SIT pravdnih stroškov, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1999 dalje do plačila v 15. dneh in pod izvršbo.

Toženi stranki sta nerazdelno dolžni povrniti tožniku 30.425,00 SIT stroškov pritožbenega postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.10.1999 dalje do plačila v 15 dneh in pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencema naložilo, da sta nerazdelno dolžna plačati tožniku 41.538,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.1.1994 dalje ter mu povrniti polovico pravdnih stroškov v znesku 53.952,00 SIT. Kar je zahteval tožnik več, je prvo sodišče zavrnilo. Ugotovilo je, da je voznik avtomobila R 4, last drugotožene stranke, s svojim ravnanjem do polovice prispeval k nastanku škode, ki jo je na tovornem vozilu utrpel tožnik v prometni nesreči dne 16.12.1993. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da morata toženca povrniti tožniku polovico nastale mu škode.

Tožnik se je proti zavrnilnemu delu sodbe pritožil. Navaja, da je sodišče na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnika v celoti ugodi. Tožnik navaja, da sta za prometno nesrečo kriva dva voznika motornih vozil, prvi je bil voznik drugotožene stranke, drugi pa voznik traktorja. Sodišče ni ugotovilo sokrivde na strani tožnika.

Tožnik meni, da ima glede na oba povzročitelja položaj drugega v smislu določbe četrtega odst. 178. ZOR, tako, da bi moralo sodišče, če bi pravilno uporabilo materialno pravo, priznati tožniku celotno zahtevano odškodnino skupaj z obrestmi in vse priglašene pravdne stroške.

Pritožba je utemeljena.

Po proučitvi zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta za prometno nesrečo, v kateri je tožniku nastala škoda, odgovorna voznik traktorja in voznik drugotožene stranke in sicer vsak do ene polovice. Sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik prispeval k nastali mu škodi oziroma, da bi bila na njegovi strani sokrivda za nastalo škodo.

V skladu s četrtim odstavkom 178. čl. ZOR odgovarjata imetnika motornih vozil solidarno za škodo, ki jo pretrpijo drugi. To pomeni, da lahko oškodovanec, ki ni kriv za nesrečo in tudi ni objektivno odgovoren za škodo, uveljavlja odškodnino od vsakega povzročitelja, ki je prispeval k nastanku škode. V enakem pravnem položaju pa je tudi imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo, ki sta jo povzročila dva, ali več imetnikov motornih vozil (prvi odstavek 178. čl. ZOR). Tožnik ima torej v obravnavanem primeru enak položaj, kot ga imajo "drugi" iz 4. odst. 178. čl. ZOR. V takem primeru se delež krivde niti ne ugotavlja v sporu med oškodovancem in odgovornimi osebami, tako, da oškodovanec ni dolžan uveljavljati odškodnine v sorazmerju s krivdnim deležem povzročiteljev nesreče oz. nastale škode. Povzročitelja sta za nastalo škodo solidarno odgovorna oškodovancu - tožniku. Delež odgovornosti med voznikom traktorja in voznikom drugotožene stranke torej na odločitev v tej zadevi nima nobenega vpliva. Povzročitelja škode sta v skladu z določiloma 1. in 4. odst. 178. čl. ZOR, solidarno odgovorna tožniku za nastalo škodo.

Vsak dolžnik solidarne obveznosti pa je odgovoren dolžniku (tožniku) za celo obveznost in tožnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti od kogar hoče (1. odst. 414. čl. ZOR). V skladu z navedenim, je bilo treba pritrditi pritožbenim navedbam tožnika in mu priznati celotno zahtevano odškodnino, torej še znesek 41.538,00 SIT (4. točka 373. čl. ZPP).

Kadar sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči na podlagi 2. odst. 166. čl. ZPP o stroških vsega postopka. Glede na to, da sta toženca v pravdi propadla, sta v skladu s 1. odst. 154. čl. ZPP nerazdelno dolžna povrniti tožniku njegove pravdne stroške v celoti ter mu povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, odmerjene v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah na znesek 30.425,00 SIT.

Na podlagi 1. odstavka 498. čl. ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, so bile v tej sodbi uporabljene določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77-27/90 in RS, št. 55/92.