Jedro

Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost dolžnika (izkaz trajnejše nelikvidnosti, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju). To je naloga stečajnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o predhodni odredbi z dne 27. 6. 2012 in mu naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od prejema izpodbijanega sklepa povrniti nadaljnje stroške zavarovanja v znesku 627,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Zoper takšen sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje obstoj nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, popolnoma napačno ocenilo oz. ga v izpodbijanem sklepu sploh ni obrazložilo, temveč je odločitev oprlo zgolj na to, da naj bi dolžnik še vedno imel blokirane transakcijske račune in da je sklep upnika na 8. mestu za poplačilo, kar ne vzdrži nikakršne resne presoje, saj ni ugotavljalo ostalih pokazateljev finančne sposobnosti dolžnika. Sodišče je odločitev sprejelo brez upoštevanja argumentiranih navedb in dokaznih predlogov s strani dolžnika, temveč jih je v celoti prezrlo, med drugim tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1086/2010, izvedensko mnenje izvedenca T. H. ter mnenje revizijske družbe A. d. o. o., kot tudi bilanco stanja dolžnika na dan 31. 12. 2011, iz katere izhaja dobiček v višini 77.114,00 EUR, kar je približno toliko, kot znaša zatrjevana terjatev upnika. Iz bilance stanja za leto 2011 ni mogoče zaključiti, da je dolžnik nelikviden in prezadolžen. Sodišče bi pri ugotavljanju obstoja nevarnosti moralo tudi upoštevati določila ZFPPIPP glede plačilne nesposobnosti, insolventnosti oziroma kapitalske ustreznosti, saj v kolikor dolžnik v skladu z ZFPPIPP ni dolgoročno plačilno nesposoben, ne more biti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve zoper dolžnika onemogočena ali precej otežena. Dolžnik ima res blokirana transakcijska računa, vendar ne, ker bi upniki vlagali izvršbe in ker bi bil prezadolžen, pač pa zgolj na podlagi neutemeljeno izdanega sklepa o predhodni odredbi podjetja S. d. o. o. Okrožnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. Zg 69/2012, ki pa je bil na ugovor dolžnika razveljavljen. Sodišče prve stopnje je tako nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v tej posledici napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka. Dolžnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da postopek zavarovanja ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V pravočasnem odgovoru na pritožbo upnik po pooblaščencih navaja, da so dolžnikove pritožbene navedbe v celoti neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po vloženem ugovoru dolžnika zoper sklep o predhodni odredbi z dne 27. 6. 2012, na podlagi navedb v ugovoru in upnikovem odgovoru na ugovor ponovno presojalo verjetnost nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena in pri tem ugotovilo: da je nesporno, da ima dolžnik na nepremičnini vpisanih večje število hipotek (skupno za več kot 550.000,00 EUR), da je terjatev, ki je predmet zavarovanja v tem postopku pri R. b. d. o. na osmem mestu neporavnanih terjatev, pri S. b. d. d. pa na četrtem mestu, za njim pa je rezerviranih še 11 zneskov neporavnanih obveznosti različnih upnikov, med drugim tudi davčne uprave, da ima dolžnik transakcijski račun pri R. b. d. d. blokiran od 30. 4. 2012 dalje, na S. banki d. d. pa od 3. 5. 2012, da so glede na navedeno nepomembne ugovorne navedbe, da ima na opredmetenih osnovnih sredstvih za štirikratnik terjatve upnika in za več kot 1.000.000,00 EUR zaloge, da je izvedensko mnenje izvedenca T. H. bilo izdelano že 2. 11. 2010 in se opira na podatke iz bilance stanja na dan 30. 6. 2010, v tem postopku pa so odločilni podatki v času ob izdaji sklepa o predhodni odredbi tj. 27. 6. 2012 in kasneje, zaradi česar je zavrnilo dokazne predloge dolžnika naj dokazno oceni izvedensko mnenje izvedenca T. H., mnenje revizijske družbe A. d. o. o. in bilance dolžnika, saj ne bi prispevali k drugačni odločitvi.

Iz navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje sicer skopo, vendar v celoti odgovorilo na bistvene ugovorne navedbe dolžnika, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji verjetno izkazane nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena dalo večjo težo ugotovitvam glede blokade dolžnikovih transakcijskih računov, kot podatkom, ki izhajajo iz predložene bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2011. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje obstoja nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena,v izpodbijanem sklepu sploh ni obrazložilo, da ni ugotavljalo ostalih pokazateljev finančne sposobnosti dolžnika ter da ni upoštevalo argumentiranih navedb in dokaznih predlogov s strani dolžnika, temveč jih je v celoti prezrlo, med drugim tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1086/2010, izvedensko mnenje izvedenca T. H. ter mnenje revizijske družbe A. d. o. o., kot tudi bilanco stanja dolžnika na dan 31. 12. 2011. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje obstoj nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, popolnoma napačno ocenilo. Pritožbeno sodišče se namreč strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je kljub podatkom o višini posameznih postavk v bilanci stanja za leto 2011, ki jih je v ugovoru izpostavil dolžnik in dobičku, ki ga je dolžnik izkazal v letu 2011, verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, saj v nasprotju s protispisnimi pritožbenimi navedbami, da ima transakcijska računa blokirana zgolj na podlagi neutemeljeno izdanega sklepa o predhodni odredbi podjetja S. d. o. o. Okrožnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. Zg 69/2012 in ne zato, ker bi upniki vlagali izvršbe in ker bi bil prezadolžen, iz podatkov o blokadi dolžnikovih transakcijski računov, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo na predlog dolžnika, izhaja, da dolžnik očitno nima likvidnih sredstev, s katerimi bi poravnaval svoje obveznosti do svojih upnikov, zaradi česar se ti že poslužujejo postopkov za izterjavo ali zavarovanje svojih terjatev. Poleg tega pa iz bilance stanja na dan 31. 12. 2011 izhaja, da se je v letu 2011 dolžnikov kapital glede na leto 2010 občutno zmanjšal (iz 420.243,00 EUR na 88.201 EUR), da se je s tem močno spremenilo razmerje med kapitalom in kratkoročnimi obveznostmi (kratkoročne obveznosti v letu 2010 so bile 2.122.130 EUR, v letu 2011 pa 1.810.525 EUR) in da se je prav tako bistveno zmanjšal čisti dobiček poslovnega leta (iz 128.296 EUR na 16.760 EUR), kar prav tako kaže na poslabšanje dolžnikovega položaja. Ob nadaljnjem upoštevanju, da so se dolžnikova denarna sredstva zmanjšala iz 376.034 EUR v letu 2010 na 5.480 EUR v letu 2011, pa so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da iz bilance stanja za leto 2011 ni mogoče zaključiti, da je dolžnik nelikviden in prezadolžen.

Prav tako ne drži, da bi sodišče pri ugotavljanju obstoja nevarnosti moralo tudi upoštevati določila ZFPPIPP glede plačilne nesposobnosti, insolventnosti oziroma kapitalske ustreznosti. Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo namreč ne ugotavlja pogojev za insolventnost dolžnika – izkaz trajnejše nelikvidnosti, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. To je naloga stečajnega sodišča. Ko je družba že insolventna, sledi na predlog upravičenega predlagatelja ustrezni postopek. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da v kolikor dolžnik v skladu z ZFPPIPP ni dolgoročno plačilno nesposoben, ne more biti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve zoper dolžnika onemogočena ali precej otežena.

Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v tej posledici napačno uporabilo materialno pravo ter da je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni zasledilo nobene od bistvenih kršitev določb, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti nepravilne uporabe materialnega prava.

V zvezi z upnikovim zahtevkom za povračilo stroškov odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče odločilo, da jih upnik krije sam, saj jih ni mogoče šteti za potrebne stroške, ker navedbe v odgovoru na pritožbo niso v ničemer prispevale k lažji in hitrejši rešitvi pritožbe (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).