Jedro

Tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva obrtno-podjetniško zbornice niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic. Sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva predstavlja ukrep, ki pomeni najtežjo, skrajno sankcijo in je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe 357,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep upravnega odbora tožene stranke, ki ga je sprejel na svoji 35. izredni seji 23. 7. 2015 in s katerim je tožečo stranko izključil iz članstva tožene stranke (I. točka izreka). Razveljavilo je tudi sklep Skupščine tožene stranke o ugovoru tožene stranke, ki ga je sprejela na svoji četrti izredni seji 4. 9. 2015 in s katerim je zavrnila ugovor tožeče stranke in potrdila sklep 35. izredne seje upravnega odbora o izključitvi tožeče stranke iz članstva, s tem, da dokončnost odločitve nastopi, v kolikor Območna obrtno-podjetniška zbornica X. najkasneje do 4. 11. 2015 ne izvede volitev predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice X. v skladu s Statutom OOZ X. z dne 17. 4. 2014 in spremembami, h katerim je upravni odbor tožene stranke podal soglasje na 10. redni seji dne 19. 1. 2015 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 1.475,96 EUR stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga spremembo ali podredno razveljavitev sodbe. Uvodoma opozarja, da so bile pri sodišču prve stopnje v teku štiri pravde izključenih članov tožene stranke iz OOZ X. V ostalih treh zadevah gre po ugotovitvi tožene stranke za takšno podobnost sodnih odpravkov, ki vzbuja upravičen sum o usklajevanju in sodelovanju sodnic, ki so vodile te zadeve. V tej zadevi je sodišče nekritično sledilo zatrjevanjem tožeče stranke in povsem spregledalo naziranje tožene stranke. Stališče sodišča o tem, kakšen naj bi bil pravilen postopek izključevanja člana iz članstva tožene stranke in hkrati OOZ ne temelji na veljavnih predpisih, niti na razumevanju poslanstva in vloge tožene stranke. Zahteve sodišča, kakšni bi morali biti odpravki sklepov tožene stranke v postopku izključitve člana OOZ, so pretirane in nimajo stika z realnim življenjem. Tožena stranka vztraja, da je ugovor tisto pravno sredstvo, ki članu omogoča pravico do obrambe ter da tožena stranka ni zavezana pred odločanjem upravnega odbora izvesti poseben predhodni postopek s pisno obdolžitvijo in zagovorom člana. Tožeči stranki je bila obramba omogočena in jo je izkoristila, vložila je pisni ugovor, v katerem je navajala vse ključne razloge in je izkoristila tudi možnost dodatne predstavitve ugovora na skupščini. V skladu z načelom racionalnosti postopka ni nujno, da se skupščina opredeli do vsake navedbe v ugovoru, ampak le do bistvenih ugovornih navedb. Vztraja tudi, da ni bilo smiselnega razloga za to, da bi moral odpravek sklepa skupščine vsebovati navedbe o predlagateljih (celo z imeni in priimki), zato ne gre za eventuelno bistveno kršitev postopka. Sodišče se ni vsebinsko opredelilo, ali je bila tožena stranka k predlogom dolžna predhodno priskrbeti soglasje UO OOZ X. Sodišče je po nepotrebnem v tej zadevi problematiziralo vprašanje, kdo je storil očitane kršitve in kdo je bil izključen iz članstva – pravna oseba ali fizična oseba ter vprašanje, ali je bila tožeča stranka izključena tudi iz članstva OOZ X. Kar se tiče ravnanja A. A. je bilo iz zapisnika skupščine OOZ X. z dne 17. 4. 2015 jasno razvidno, da je ignoriral okoliščino, da UO ni dal soglasja k sporni spremembi statuta, ki je bilo nujni pogoj za veljavnost statuta ter je po mnenju tožene stranke odločilno prispeval k temu, da je bil sprejet na skupščini sklep na nezakonit način. Sodišče je zatisnilo oči pred vsemi vsebinskimi okoliščinami te zadeve ter da bi ugodilo tožbenem zahtevku odločilo zgolj o domnevnih procesnih nepravilnostih tožene stranke in njenih organov. Odločitev sodišča po mnenju pritožbe predstavlja pretirani formalizem in povsem neživljenjsko odločitev, obrazložitev sodbe pa je nejasna, neargumentirana in v nasprotju z listinami in drugimi izvedenimi dokazi.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodbe je v bistvenem delu jasna in dovolj argumentirana. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih okoliščin, ki bi kazale na pristransko sojenje prvostopenjskega sodišča in ne drži, da naj bi v vseh pogledih zgolj nekritično sledilo trditvam tožeče stranke.

6. Toženka je pravna oseba javnega prava, ki deluje na območju Republike Slovenije skladno z določili Obrtnega zakona (ObrZ) in statuta. Vanjo se lahko zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri opravljanju obrtne dejavnosti združujejo fizične in pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost ali domačo in umetnostno obrt, hkrati po poslovnem naslovu podjetja pa v Območne obrtno-podjetniško zbornice - OOZ (2. člen statuta in 31. člen ObrZ). Tožnica je bila članica tožene stranke, glede na njen poslovni naslov pa tudi članica Območne obrtno-podjetniške zbornice X. (v nadaljevanju OOZ X.). Med pravdnima strankam je sporna pravilnost in zakonitost odločitve organov tožene stranke o izključitvi tožeče stranke iz članstva tožene stranke. Dejanske okoliščine in potek postopka izključitve tožeče stranke iz članstva tožene stranke je prvostopenjsko sodišče izčrpno povzelo v 8. točki obrazložitve in ga pritožbeno sodišče zato ne ponavlja. Kot je pravilno poudarjeno, je moralo prvostopenjsko sodišče v tej zadevi presoditi zakonitost in pravilnost dveh sklepov organov tožene stranke (sklep upravnega odbora tožene stranke z dne 23. 7. 2015 in sklep skupščine tožene stranke z dne 4. 9. 2015), na podlagi katerih je bila tožeča stranka izključena iz njenega članstva, ob upoštevanju določb 17. člena njenega statuta, 31. in 38. člena ObrZ ter v Ustavi RS zagotovljenih pravic svobodnega združevanja (42. člen), enakega varstva pravic (22. člen) in pravice do pravnega sredstva (25. člen). Pritožbeno sodišče je toženi stranki že pojasnilo v sodbah, izdanih v povsem enakih dejanskih in pravnih okoliščinah izključitve treh drugih članov OOZ X. iz članstva tožene stranke1, da morajo biti tudi v postopku odločanja o izključitvi iz članstva tožene stranke zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Tako je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki tečejo znotraj društev2. Še toliko bolj navedeno velja za toženko kot združenje, katerega namen je prav tako kot pri društvih uresničevanje skupnih interesov, poleg tega pa mu zakon daje položaj pravne osebe javnega prava in mu podeljuje izvrševanje javnih pooblastil. 7. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost zaključka sodbe, da tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic ter da sta že zato oba izpodbijana sklepa nezakonita. Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na pravilnih, v 10. točki obrazložitve podrobno obrazloženih sledečih kršitvah v postopanju tožene stranke: tožeča stranka pred izdajo sklepa o izključitvi z dne 23. 7. 2015 ni bila seznanjena z uvedbo postopka; zahteva članov OOZ X. z dne 21. 7. 2015 ji ni bila vročena, niti ni bila vabljena na sejo upravnega odbora tožene stranke, posledično ni imela možnosti učinkovite obrambe; sklep upravnega odbora tožene stranke vsebuje le pavšalno obrazložitev kršitve, ni konkretnih navedb, kako bi moral zakoniti zastopnik tožeče stranke kot predsednik delovnega predsedstva na sporni 8. seji skupščine OOZ X. ravnati in ne izhaja, kako je očitana opustitev škodila ugledu tožene stranke in ugledu OOZ X.; pisni ugovor tožeče stranke ni bil posredovan članom skupščine tožene stranke, ti se na seji z ugovornimi razlogi niso mogli dovolj seznaniti; neobrazložen je tudi sklep skupščine tožene stranke z dne 4. 9. 2015 o tem, zakaj naj bi bilo drugo glasovanje na seji 17. 4. 2015 nezakonito, s čim naj bi tožeča stranka povzročila nezakonitost glasovanja in kako točno bi morala ravnati, da do nezakonitosti ne bi prišlo. Po stališču prvostopenjskega sodišča obstoji tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa (glede izključitve tudi iz članstva OOZ X.).

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi bila tožeči stranki omogočena pravica do obrambe v zadostni meri že s tem, ko ji je tožena stranka omogočila vložitev ugovora zoper sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva. Ta ukrep, ki pomeni najtežjo in skrajno sankcijo, je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti (17. člen statuta). Temeljna sestavina poštenega postopka je možnost prizadete (obdolžene) osebe, da se izreče o očitanih ravnanjih, katerih posledica bi bil lahko izrek disciplinske sankcije. Da bi se tožeča stranka lahko branila zoper očitke, ki naj bi jih bil upravičeni predlagatelj naslovil zoper njo, bi morala biti z njimi predhodno seznanjena. Pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi, enako kot v omenjenih istovrstnih pravdnih zadevah zoper ostale tri izključene člane iz OOZ X., vztraja tudi pri stališču, da tožena stranka sporne odločitve v obeh sklepih ni v zadostni meri obrazložila, predvsem pa se ni opredelila do razlogov, s katerimi je tožeča stranka v ugovoru nasprotovala izključitvi iz članstva. Obrazložitev podana v sklepu skupščine tožene stranke, bi morda lahko zadostovala v primeru, če bi bile navedbe tožeče stranke v ugovoru očitno neutemeljene, a take niso bile. Jedro spora med OOZ X. in toženo stranko je bila veljavnost spremembe statuta, s katero je bil spremenjen način volitev predsednika OOZ in h kateri tožena stranka ni dala soglasja. Drži, da je veljavnost statuta območne zbornice po zakonu vezana na soglasje tožene stranke (četrti odstavek 38. člena ObrZ), vendar so območne zbornice hkrati samostojne pravne osebe (37. člen ObrZ). Ker statut tožene stranke ne prepoveduje, da bi bila volitve predsednika v območnih zbornicah izvedene neposredno, iz neobrazložene odločitve o zavrnitvi soglasja ni bilo mogoče sklepati, ali so bili zanjo podani zadostni razlogi. Pritožbeno stališče, da se je bila tožena stranka v skladu z načelom racionalnosti postopka dolžna opredeliti le do bistvenih ugovornih navedb, se tako izkaže za neutemeljeno.

9. Ugotovitev, da v postopku odločanja o izključitvi tožeče stranke iz članstva niso bila spoštovana minimalna procesna jamstva, zadostuje za sklep o nezakonitosti izpodbijanih sklepov organov tožene stranke ter utemeljuje zahtevek za njihov razveljavitev. Na odločitev prvostopenjskega sodišča nimajo vpliva razlogi sodbe o tem, kdo je bil izključen iz članstva (pravna ali fizična oseba) ter ali je šlo za izključitev iz članstva zgolj tožene stranke ali tudi iz članstva OOZ X. Ker niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena, ker s pritožbo ni uspela, dolžna pa je tožeči stranki, ki je argumentirano odgovorila na pritožbo, povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), in sicer: za sestavo odgovora na pritožbo 625 točk po tarifni številki 21 OT, za materialne stroške 2 % in DDV 22 %, skupaj zaokroženo 357,00 EUR. Priznane stroške mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh (prvi in drugi odstavek 313. člena v zvezi s 332. členom ZPP), če zamudi pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

1 Sodbe VSL II Cp 2079/2017, II Cp 2484/2017, II Cp 2499/2017. 2 Odločbe VSRS II Ips 119/2014, II Ips 328/2004.