Jedro

Vse navedbe v toženkinem prispevku se nanašajo na tožničino pridržanje tehnične opreme, temu pa sledi tudi tožničin popravek. Ker je tožnica tako le predstavila svojo plat zgodbe (pojasnila, zakaj je opremo pridržala), je s tem prispevala k argumentirani razpravi.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Toženka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1.Tožnica je od odgovorne urednice Preiskovalno.si zahtevala objavo popravka članka, ki je bil 14. 5. 2024 objavljen v elektronskem mediju Preiskovalno.si. Bistvena sporočilnost članka je bila, da "si je nekdanja dopisnica D. D. prilastila drago tehnično opremo D. D.", da "dela na C. C.", ter da je "žaljivo obračunala z direktorico D. D. in nasploh javno žali D. D.".

2.Zahtevana vsebina popravka se je glasila:

"Popravek in prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s prispevkom z naslovom NEKDANJA DOPISNICA D. D. SI JE PRILASTILA DRAGO TEHNIČNO OPREMO D. D. Neresnična je trditev, da sem si prilastila drago tehnično opremo, ki je v lasti D. D. D. D. mi že dlje časa dolguje denar, kar uveljavljam po sodni poti, zato nad opremo izvršujem zakonito pridržno pravico. Opremo bom vrnila takoj, ko bo D. D. poravnala svoje dolgove. Opreme ne uporabljam in ni res, da delam za C. C. Nikoli nisem javno žalila, blatila D. D. ali njenega vodstva. Z direktorico B. B. nisem žaljivo obračunala. A. A."

3.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek. Odločitev je utemeljilo na presojil: (1) da zahtevani popravek ne vsebuje obvestila, na katerega se nanaša, datuma njegove objave in imena prizadete osebe in zato nima vseh sestavin, ki jih zakon predpisuje za popravek, (2) da sta v tožbenem zahtevku v primerjavi z zahtevanim popravkom dodani besedi "z naslovom" in "A. A." in zato zahtevani popravek in tožbeni zahtevek nista identična, in (3) da zahtevani popravek v več delih vsebuje le golo zanikanje brez prikazovanja nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnica izpodbijala ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjevala navedbe v objavljenem besedilu in je zato podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed).

4.Pritožbeno sodišče je ugodilo tožničini pritožbi ter spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku. Presodilo je, da popravek ni bil pomanjkljiv, saj je bilo odgovorni urednici jasno, za kateri članek gre. To je bilo tudi razvidno iz dopisa, s katerim je tožnica zahtevala objavo popravka. Navedbe v popravku so v zvezi s člankom in na ta način je tožnica predstavila svojo plat zgodbe. Tudi same nebistvene spremembe popravka (v primerjavi z zahtevo za objavo) ne vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka.

Navedbe strank v revizijskem postopku

5.Toženka v reviziji kot bistveno navaja, da tožbeni zahtevek ni skladen z zahtevo za objavo popravka, kar je v nasprotju s 27. členom ZMed. V besedilu popravka ni dopustno ničesar spuščati ali dodajati. Popravek tudi ne vsebuje vseh sestavin. V zahtevi ni navedeno obvestilo, na katero se popravek nanaša, datum njegove objave ter ime prizadetega. Dalje trdi, da popravek v pretežnem delu zgolj zanika navedbe v članku, ne predstavi pa nasprotnih dejstev, s katerimi bi jih dopolnil. Zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali se lahko besedilo popravka v tožbenem zahtevku razlikuje od besedila popravka v zahtevi za objavo popravka? 2. Ali mora zahteva za objavo popravka po ZMed vsebovati navedbo obvestila, na katero se popravek nanaša in datum njegove objave? in 3. Ali je podan razlog za zavrnitev zahteve za objavo popravka iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, če zahteva za objavo popravka zgolj v manjšem delu argumentirano zanika navedbe iz objavljenega besedila, v pretežnem delu pa vsebuje zgolj golo zanikanje, brez prikazovanja nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu?

6.Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

7.Revizija ni utemeljena.

Pravna izhodišča in presoja konkretnega primera

8.Pravica do objave popravka iz 26. člena ZMed omogoča tistemu, na katerega se določen medijski prispevek nanaša, da se vključi v javno razpravo, ki jo z objavo tega prispevka poprej enostransko sproži avtor prispevka. Določba predstavlja zakonsko konkretizacijo človekove pravice iz 40. člena Ustave Republike Slovenije, ki posamezniku omogoča učinkovito sodelovanje v javni razpravi, ko se posega v njegovo pravico ali pravni interes. V zvezi s to pravico je Ustavno sodišče pojasnilo, da gre za način, na katerega lahko posameznik s sredstvi medijskega prava brani svojo čast ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki se nanj nanaša. S tem pa je varovan tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Z možnostjo objave popravka je ustvarjeno ravnotežje, varovano je tudi načelo enakosti orožij.

9.Popravek ne sme biti vsebinsko prazen, pavšalen in neargumentiran. Dialog med objavljenim prispevkom in popravkom, ki je namenjen javnosti, mora biti ustrezno vsebinski. Golo zanikanje namreč ne prispeva k argumentirani razpravi. S praznim, pavšalnim zanikanjem se javna razprava niti ne začne, še manj uravnovesi ali dopolnjuje. Zato je v sodni praksi prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi. Vendar pa prispevek, ki ne temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, ne zahteva konkretnejšega prikaza nasprotnih dejstev.

10.Popravek je treba obravnavati kot celoto, kot je to izpostavilo že pritožbeno sodišče. Vse navedbe v toženkinem prispevku so v povezavi oziroma se nanašajo na tožničino pridržanje tehnične opreme D. D., temu pa sledi tudi tožničin popravek. Tožnica je predstavila svojo plat zgodbe (pojasnila, zakaj je tehnično opremo pridržala) in s tem prispevala k argumentirani razpravi. Konkretizacija in natančnost popravka je sorazmerna temu, kar je vsebovano v toženkinem prispevku. Odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed zato ni podan; odgovor na tretje vprašanje je negativen.

11.ZMed v 27. členu (natančno) določa način objave popravka oziroma obveznosti odgovornega urednika v zvezi z njo (prepoved poseganja v vsebino popravka, kdaj mora biti popravek objavljen, s kakšno oznako, v kakšni obliki in na kakšnem mestu, itd.), med drugim tudi, da mora objava vsebovati ime prizadetega in navedbo, na kateri članek se nanaša (tretji odstavek). V prvem odstavku 28. člena ZMed je določena obveznost tistega, ki zahteva objavo popravka, da navede obvestilo, na katero se popravek nanaša, in datum njegove objave. Določeno je tudi, da mora navesti naslov popravka, v primeru, če tega ne stori in naslov tudi ni razviden iz besedila popravka, pa zakon nalaga odgovornemu uredniku, da ga določi on. Vrhovno sodišče se je že v zadevi II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 opredelilo do vprašanja obligatornih sestavin popravka, in sicer da: "Navedba obvestila, na katerega se popravek oziroma odgovor nanaša, ni obligatorna vsebina (sestavina) tožbenega zahtevka za objavo popravka oziroma odgovora po ZMed. V konkretnem primeru je tožeča stranka svojo obveznost po prvem odstavku 28. člena ZMed glede navedbe obvestila izpolnila že s tožbeno naracijo."

12.Enako velja glede prvega revizijskega vprašanja, ki načenja razlike v besedilu popravka v tožbenem zahtevku in besedilu popravka v zahtevi za objavo popravka. Res je sicer, da 27. člen ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, vendar je treba določbo razumeti glede na njen namen, ki je v preprečitvi vsebinskega poseganja v popravek. Tožničini dodatek besede "z naslovom" in navedba njenega imena na koncu popravka ne predstavljata vsebinske spremembe popravka in torej nista v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje 27. člen ZMed.

Odločitev o reviziji

13. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo (378. člena ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

14. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Toženka z revizijo ni uspela, zato sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Sestava senata in glasovanje

15. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Več o pravici do popravka glej sklep VS II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023.

Op. št. (2)Sklep VS II Ips 238/2017 z dne 14. 9. 2017.

Op. št. (3)Sodba VS II Ips 69/2021 z dne 15. 9. 2021.

Op. št. (4)Sodba VS II Ips 3/2022 z dne 6. 4. 2022.

Op. št. (5)Sodba VS II Ips 69/2021 z dne 15. 9. 2021.

Op. št. (6)Tč. 11 sklepa VS II Ips 122/2014 z dne 17. 1. 2014.

Op. št. (7)Vrhovno sodišče je večkrat poudarilo, da je v skladu z namenom ZMed in ureditve pravice do popravka, da je predmet tožbe za objavo popravka lahko le popravek, ki je bil prej predhodno naslovljen na odgovornega urednika in ne popravek, ki ga tožnik predstavi šele v pravdi. Glej sklep VS II Ips 223/2016 z dne 17. 11. 2016 in sodbo VS sodba II Ips 510/2009 z dne 10. 9. 2009.