Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
12. 5. 2022
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Celje, ki jo zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 12. maja 2022
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21) se zavrne.
1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni člen Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), ki določa, da vsebuje obrazložitev sklepa o zavrženju ali nesprejemu ustavne pritožbe samo navedbo razloga iz prvega ali drugega odstavka 55.b člena ZUstS in sestavo senata Ustavnega sodišča, če senat ne odloči drugače. Po oceni pobudnice je izpodbijana določba v neskladju z 2., 22. in 23. členom ter tretjim odstavkom 160. člena Ustave. Pobudnica v pobudi med drugim navaja, da je zakonodajalec nesorazmerno omejil pravico vlagatelja ustavne pritožbe do obrazložene sodne odločbe, ki izhaja iz 22. člena Ustave. Ustavna pritožba naj bi bila posebno pravno sredstvo, ki ga posamezniku zagotavlja tudi Ustava, in naj bi bilo primarno namenjeno varstvu in uveljavitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, njen pomen za razvoj in uveljavitev ustavnopravnega reda pa naj bi bil samo sekundaren in zgolj posledica uveljavitve individualnega interesa, ki ga ima posameznik. Ker naj bi šlo za pravno sredstvo s primarnim pomenom za varstvo pravic posameznika, naj bi bile zakonodajalčeve omejitve dostopa do takšnega pravnega sredstva podvržene strožji presoji kot pri pravnih sredstvih, s katerimi se zagotavljata zlasti enotna uporaba in razvoj prava. Navedeno naj bi veljalo tudi za omejevanje pravice do obrazložitve sodne odločbe, ki naj bi bila zato v primeru ustavne pritožbe nesorazmerno omejena. Omejitev naj bi bila nesorazmerna tudi zato, ker so pogoji za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS predpisani z nedoločnimi pravnimi pojmi "hujše posledice za pritožnika" in "pomembno ustavnopravno vprašanje", v posledici česar naj bi bil vlagatelj toliko manj seznanjen, zakaj je bila njegova ustavna pritožba pravzaprav zavržena ali zavrnjena. Izpodbijana ureditev naj tudi ne bi omogočala nobenega nadzora nad tem, ali je Ustavno sodišče pri odločanju o zavrženju ali nesprejemu ustavne pritožbe morda odločalo arbitrarno oziroma dalo pogojem za sprejem pritožbe v obravnavo tako vsebino, ki pritožniku nesorazmerno omejuje dostop do meritorne odločitve o pravnem sredstvu. Raba navedenih nedoločnih pravnih pojmov naj bi v kombinaciji z izpodbijano zakonsko določbo privedla tudi do tega, da Ustavno sodišče pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo ni vsebinsko napolnilo, zaradi česar naj bi bila ureditev v nasprotju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Poleg tega naj bi izpodbijana ureditev Ustavnemu sodišču omogočila, da o sprejemu ustavne pritožbe de facto odloči arbitrarno in nevezano na zakonsko predpisane pogoje, čeprav je v tretjem odstavku 160. člena Ustave določeno, da o tem, ali bo Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, odloča na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom.
2.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.
3.Ko gre za oceno ustavnosti zakona, Ustavno sodišče sprejme pobudo za začetek tega postopka tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, če se pobuda vlaga v zvezi s predhodno vloženo ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki bi bilo odločilno za sprejem te ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča obravnavana pobuda z vidika zatrjevane neskladnosti četrtega odstavka 55.c člena ZUstS z 2., 22. in 23. členom ter tretjim odstavkom 160. člena Ustave v tem delu ne odpira pomembnega ustavnopravnega vprašanja, zato jo je zavrnilo. Ob tem pripominja, da je vsebinsko enake očitke zoper četrti odstavek 55.c člena ZUstS zavrnilo že s sklepom št. U-I-60/11, Up-349/11 z dne 14. 2. 2013 (Uradni list RS, št. 19/13). Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je že večkrat poudarilo, da za višja nacionalna sodišča, kot je Ustavno sodišče, v primeru, da ustavna pritožba, ki je bila zavrnjena ali zavržena, ne sproža vprašanj temeljnega pomena, zadostuje samo sklicevanje na pravne določbe, ki urejajo ta postopek.
4.Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so v zvezi s pobudo izkazane procesne predpostavke.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
[1]Enako sklepi Ustavnega sodišča št. U-I-201/12, Up-769/12 z dne 29. 3. 2013, št. U-I-288/12, Up-1057/12 z dne 9. 1. 2014 in št. U-I-324/13, Up-1023/13 z dne 10. 9. 2014.
[2]Odločitev ESČP v zadevi Logos Trend d. o. o. proti Sloveniji z dne 16. 3. 2021, 31. točka obrazložitve.