Jedro

Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru tožnice z dne 23. 7. 2013 zoper plačilni nalog z dne 1. 7. 2013 se delno ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da se glasi: „Na podlagi 34. člena ZST-1 vas pozivamo, da v petnajstih dneh od vročitve tega naloga plačate neplačano oziroma premalo plačano sodno takso za pritožbo zoper sklep z dne 4. 6. 2013 po tarifni št. 30010 v znesku 33,00 EUR.“ V preostalem delu se ugovor zavrne.“

II. Sicer se pritožba zavrne in sklep v preostalem izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 1. 7. 2013 zavrnilo, predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks pa zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, sodišče pa naj jo plačila sodnih taks oprosti. Navaja, da je sodna taksa za tožbo odmerjena napačno. Pravnomočnost zavrnitve predloga za taksno oprostitev iz razloga brezposelnosti, ki je razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona, ki ga ni mogoče zavreči, nima pravnega učinka. Razlog za taksno oprostitev je v njeni brezposelnosti, ki ne more biti različna niti ponovna, kar pomeni, da ne more imeti različnega dejanskega stanja, zato predloga ni mogoče zavreči. Z vložitvijo ugovora zoper plačilni nalog, je bil ta razveljavljen, kar pomeni, da obveznost plačila sodne takse sploh ni nastala.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. S sklepom z dne 4. 6. 2013 je sodišče prve stopnje štelo tožbo z dne 8. 11. 2011, zaradi neplačila sodne takse, za umaknjeno in postopek ustavilo. Zoper sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo, ob tem pa ni plačala sodne takse, zato ji jo je sodišče odmerilo z nalogom za plačilo sodne takse z dne 1. 7. 2013 in sicer po tarifni št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 735,00 EUR. Zoper plačilni nalog je tožnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo z ugotovitvijo, da tožnica odmerjeni višini sodne takse sploh ni ugovarjala. To pa ne drži. Že v uvodu je zapisala, da vlaga ugovor, ker je sodnica sodno takso napačno odmerila, v nadaljevanju pa tudi „sodnica, sodno takso ste odmerila napačno, in to precej napačno, seveda v mojo škodo ...“ Tožnica je torej postavila izrecen ugovor, da je sodišče takso napačno odmerilo, sodišču je torej očitala nepravilno uporabo materialnega prava, na ta pritožbeni razlog pa tudi sicer pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pri takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo napačni materialni predpis za odmero sodne takse.

5. Sodišče prve stopnje je takso odmerilo na podlagi tarifne št. 1121, ki določa postopek na splošno in to v primeru, če gre za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Kot povedano, se konkretni postopek ni zaključil z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč je sodišče prve stopnje tožbo tožnice, zaradi neplačila sodne takse, štelo za umaknjeno in v posledici postopek ustavilo. V primeru končanja postopka na takšen način, pa ne gre za uporabo tar. št. 1121 ZST-1, temveč je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Po tej tarifni št. pa znaša taksa za konkretno pritožbo 33,00 EUR.

6. V trem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v točki I izreka izpodbijanega sklepa ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje tožnici izdati in skupaj s sklepom pritožbenega sodišča vročiti še nov nalog za plačilo sodne takse (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

7. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena. Pravilno je sodišče prve stopnje tožničin (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo že iz razloga, ker je tožnica predlagala oprostitev plačila sodnih taks za tožbo, o čemer pa je bilo že pravnomočno odločeno in tožnica plačila sodne takse ni bila oproščena (primerjaj tudi sklep pritožbenega sodišča z dne 29. 3. 2013, 4. točka obrazložitve). Kot je bilo že večkrat povedano, pa je zmotno tudi pritožničino naziranje, da za taksno oprostitev zadošča že dejstvo o brezposelnosti prosilca.

8. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).