Jedro

Institut posebne revizije predstavlja pravico manjšinjskega delničarja, z uresničitvijo katere mu je omogočena kontrola nad vodenjem posameznih poslov uprave v družbi. Vzrok za domnevo kot predpostavka za utemeljitev predloga se mora torej nanašati na nepoštenost ali kršitev zakona ali statuta delniške družbe, storjeno s strani uprave družbe. Sklicevanje na nezakonito ravnanje uprave odvisne družbe, ki naj bi bilo v tem, da ni izdelala poročila po 1. odstavku 478. člena ZGD v tem smislu ne zadostuje.

Utemeljevanje vzroka za domnevo o nezakonitosti na strani nasprotnega udeleženca v tem, da naj bi bila konsolidirana letna poročila nasprotnega udeleženca nepopolna zaradi odsotnosti poročila odvisne družbe iz 1. odstavka 478. člena ZGD pa pomeni zatrjevanje okoliščin, ki so lahko podlaga za izredno revizijo v smislu 2. točke 1. odstavka 74. člena Zakona o prevzemih oziroma 2. točke 1. odstavka 322. člena ZGD-1. Ker je zakon to vprašanje uredil s posebno manjšinsko pravico, uveljavljanje katere je vezano na druge predpostavke, teh okoliščin ni mogoče utemeljevati kot podlago za imenovanje posebnega revizorja po 67. členu Zakona o prevzemih oziroma 318. člena ZGD-1.

Izrek

1. Pritožba nasprotnega udeleženca se v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže. 2. Pritožbi predlagatelja v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijanega sklepa in pritožbi nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na 1., 3. in 4. točko izreka izpodbijanega sklepa, se ugodi ter se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne in se izpodbijani sklep v 2. točk izreka potrdi.

4. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja v smislu 2. odstavka 67. člena Zakona o prevzemih (Ur. l. Republike Slovenije, št. 47/97). Predlogu je delno ugodilo in imenovalo posebnega revizorja zaradi preveritve okoliščin odpisa terjatve zoper družbo AAA d.o.o. v postopku prisilne poravnave (1. točka izreka). Zavrnilo pa je predlog za postavitev posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja vseh pravnih poslov, ki jih je nasprotni udeleženec sklenil v obdobju petih let, šteto od 13.7.2005 nazaj, z družbo AAA d.o.o. in z družbo BBB d.d. in vseh medsebojnih razmerij, ki se nanašajo na promet z nepremičninami med navedenimi družbami (2. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo založitev predujma za kritje stroškov posebne revizije v višini 2.000.000,00 SIT (3. točka izreka) in povrnitev stroškov predlagatelja v višini 309.400,00 SIT (4. točka izreka).

Zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa je v pritožbenem roku vložil pritožbo predlagatelj in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagatelja, podrejeno temu pa, da v tem delu izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Nasprotni udeleženec je v pritožbenem roku zoper celoten sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja zavrne, Podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in nasprotnemu udeležencu naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagatelja predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo predlagatelja zavrne in mu naloži v plačilo pritožbene stroške nasprotnega udeleženca.

Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

Pritožba nasprotnega udeleženca proti 2. točk izreka ni dovoljena.

Nasprotni udeleženec s pritožbo izrecno izpodbija celoten sklep prvostopenjskega sodišča, torej tudi v delu, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog predlagatelja (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Ker nasprotni udeleženec v tem delu nima izkazanega interesa za vložitev pritožbe, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (3. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Pritožba predlagatelja je utemeljena.

Utemeljeni sta pritožbi v tistem delu, v katerem izpodbijata odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na predlog predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja za preveritev okoliščin odpisa terjatev zoper družbo AAA d.o.o. v postopku prisilne poravnave. Predlagatelj je s tem v zvezi v okviru svojih trditvenih navedb konkretizirano opredelil terjatve do družbe AAA d.o.o., ki naj bi bile odpisane in predmet pregleda posebnega revizorja. Predlagatelj se je v tem okviru skliceval na dopis terjatev nesporne udeleženke v skupnem znesku 63.334,446,00 SIT in odpis terjatve njene odvisne družbe BBB d.d., v skupnem znesku 400.853.756,94 SIT. Iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa ni razbrati, glede preveritve katerih odpisov terjatev je prvostopenjsko sodišče imenovalo posebnega revizorja. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje stališču predlagatelja, da sodišče o predlogu predlagatelja odloča v okviru opisanega razmerja zatrjevanih dejanskih okoliščin in ponujenih dokazov, ki jih ponudi predlagatelj v predlogu (21. člen ZNP) ter upoštevaje tudi trditveni podlagi in dokazne predloge nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče pri tem soglaša s stališčem predlagatelja v pripravljalni vlogi z dne 3.9.2006 glede nevezanosti sodišča na predlog odločitve s strani predlagatelja, v kolikor opis razmerja v predlogu ponuja zadostno podlago za odločitev sodišča. Seveda pa mora biti odločitev sodišča odločno opredeljena, tako, da jo je mogoče preizkusiti. Odločitev prvostopenjskega sodišča v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa tega kriterija ne izpolnjuje. Iz odločitve namreč ni razvidno, odpis katerih terjatev naj bi bil predmet preverjanja s strani posebnega revizorja. iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu za imenovanje posebnega revizorja v obsegu, ki se nanaša na odpis terjatve in odpoved ločitveni pravici nasprotnega udeleženca, ni pa sledilo predlogu za imenovanje revizorja glede odpisa terjatev odvisne družbe BBB d.d. V tem delu je obrazložitev v očitnem nasprotju s samim izrekom, saj iz njega ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje v tem delu predlog predlagatelja zavrnilo. S tem je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V posledici razveljavitve 1. točke izreka izpodbijanega sklepa je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o založitvi stroškov predujma za kritje stroškov posebne revizije (3. točka izreka) in odločitev o stroških postopka (4. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Neutemeljena pa je pritožba predlagatelja v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za postavitev posebnega revizorja v obsegu, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa. Predlagatelj je svoj predlog utemeljeval določbi 67. člena Zakona o prevzemih, veljavnem v času vložitve predloga. V času izdaje izpodbijanega sklepa je bila navedena določba Zakona o prevzemih sicer razveljavljena z uveljavitvijo nobenega Zakona o gospodarskih družbah (2. odstavek 707. člena Zakona o gospodarskih družbah - Ur. l. RS, št. 42/2006 - v nadaljevanju ZGD-.1). Vsebinsko pa je imenovanje posebnega revizorja preko sodišča na enak način urejeno v 2. odstavku 318. člena ZGD - 1. V zvezi z vprašanjem uporabe postopkovnih določb v postopkih, ki so že tekli v času uveljavitve nobenega ZGD 1, pa je v prehodnih določbah v 705. členu urejeno, da je je že začetih postopkih le-ti končajo pod določbah Zakona o gospodarskih družbah. Ker pa je bilo, kot rečeno, navedeno vprašanje pred uveljavitvijo ZGD-1 urejeno v Zakonu o prevzemih, prehodna določba 705. člena ZGD 1 ne rešuje vprašanja postopka, po katerem naj se končajo že začeti postopki po 67. členu Zakona o prevzemih. Ob tem, da se predpostavke za imenovanje posebnega revizorja po 318. členu ZGD-1 bistveno ne razlikujejo od predpostavk, kot jih je urejal 67. člena Zakona o prevzemih, navedena pomanjkljivost v prehodnih določbah ZGD 1 niti ni odločilna.

V skladu z 2. odstavkom 67. člena Zakona o prevzemih oziroma 2. odstavkom 318. člena ZGD-1 imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe v zadnjih petih letih, če obstaja vzrok za domnevo, da je pri postopanju prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta delniške rubeže. Razlika v določbi 2. odstavkom 318. člena ZGD 1 glede na 2. odstavek 67. člena Zakona o prevzemih je zgolj v opredelitvi, da opredeljuje predpostavko vzroka z domnevo, če je prišlo do nepoštenosti ali kršitev zakonov ali statuta pri "vodenju postopkov in poslov" namesto prejšnje določbe "pri postopanju". Predlagatelj se v pritožbi sklicuje na že zavzeto stališče v sodni praski, da za imenovanje posebnega revizorja ni potrebno dokazovati resničnosti domneve oziroma domneve same temveč zgolj vzroka za domnevo. Ob tem ko pritožbeno sodišče pritrjuje temu stališču, da pa mora predlagatelj za utemeljitev svojega predloga konkretizirano opredeliti okoliščine, ki naj bi predstavlja vzrok za citirano zakonsko domnevo. Te okoliščine pa morajo biti v vzročni povezavi z obsegom poslov, ki naj bi jih preverjal posebni revizor.

Iz trditvene podlage predlagatelja v postopku pred sodiščem prve stopnje je razvidno, da se je za utemeljitev predlaganega obsega posebne revizije skliceval na naslednje okoliščine, ki naj bi predstavljale vzrok za domnevo nepoštenosti oziroma kršitev zakona ali statuta s strani nasprotnega udeleženca: - odpoved terjatvi in ločitveni pravici v postopku prisilne poravnave nad AAA d.o.o. tako s strani nasprotnega udeleženca kot s strani od njega odvisne družbe. S to okoliščino je utemeljeval obseg posebne revizije v smislu preverjanja odpovedi terjatvam - Uprava odvisne družbe ni sestavila poročila o 3. odstavku 478. člena ZGD, zato konsulidirana letna poročila nasprotnega udeleženca niso vsebovala poročila po 478. členu ZGD. S temi okoliščinami je predlagatelj utemeljeval potrebnost preveritve vseh sklenjenih pravnih poslov med nasprotnim udeležencem in odvisnima družbama.

- Institut posebne revizije predstavlja pravico manjšinjskega delničarja, z uresničitvijo katere mu je omogočena kontrola nad vodenjem posameznih poslov uprave v družbi. Vzrok za domnevo, kot predpostavka za utemeljitev predloga se mora torej nanašati na nepoštenost ali kršitev zakona ali statuta delniške družbe, storjeno s strani uprave družbe. Sklicevanje na nezakonito ravnanje uprave odvisne družbe, ki naj bi bilo v tem, da ni izdelala poročila po 1. odstavku 478. člena ZD. V tem smislu ne zadostuje :Razmerje med odvisno in obvladujočo družbo ne izključuje odgovornosti odvisne družbe za zakonitost njenega poslovanja, zato iz morebitnega protipravnega ravnanja odvisne družbe samo po sebi ni mogoče sklepati, da je le-to hkrati protipravno ravnanje uprave obvladujoče družbe. Trditve, da naj odvisna družba ne bi sestavila poročila iz 1. odstavka 478. člena ZGD. Zaradi vpliva nasprotnega udeleženca, pa je predlagatelj postavil šele v pritožbi. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je v zvezi z razmerjem odvisnosti ponujal zgolj trditve o odpisu spornih terjatev pod vplivom nasprotnega udeleženca (kar je predmet odločitve v okviru razveljavljenega dela izpodbijanega sklepa). Iz navedenega razloga trditev o vplivanju nasprotnega udeleženca na neizdelavo poročila odvisne družbe po1. odstavku 478. člena ZGD pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Utemeljevanje vzroka za domnevo o nezakonitosti na strani nasprotnega udeleženca v tem, da naj bi bila konsilidirana letna poročila nasprotnega udeleženca nepopolna zaradi odsotnosti poročila odvisne družbe iz 1. odstavka 478. člena ZGD pa pomeni zatrjevanje okoliščin, ki so lahko podlaga za izredno revizijo v smislu 23. točke 1. odstavka 74. člena Zakona o prevzemih oziroma 2. točke 1. odstavka 322. člena ZGD 1. Ker je zakon to vprašanje uredil s posebno manjšinsko pravico, uveljavljanje katere je vezano na druge predpostavke, teh okoliščin ni mogoče utemeljevati kot podlago za imenovanje posebnega revizorja po 67. členu Zakona o prevzemih oziroma 318. člena ZGD 1. Navedeni materialnopravni razlogi tako izkazujejo pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga predlagatelja v delu, ki se nanaša na preveritev vodenja vseh pravnih poslov med nasprotnim udeležencem in odvisnima družbama v zadnjih petih letih in vseh medsebojni razmerjih, ki se nanašajo na promet z nepremičninami med navedenimi družbami. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo predlagatelja v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo in v navedenem obsegu izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 4. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP