Jedro

V pritožbi navedeno novo dejstvo, ki se nanaša na izločitev dela zapuščine po 32. členu ZD, predstavlja novoto, ki bi lahko vplivala na odločitev sodišča glede obsega zapuščine.

Izrek

Pritožbi zakonitega dediča K.E. se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter se zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem K.E., zakonita dediča prvega dednega reda, njuna dedna deleža ter odredilo po pravnomočnosti sklepa prenos oziroma vknjižbo lastninske pravice na premoženju zapustnika v korist obeh zakonitih dedičev.

Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje zakoniti dedič E.K. in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 353. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja, ker bi moralo sodišče prve stopnje nepremičnine, vpisane v vl. št. ... in ..., obe k.o. N.G., izločiti iz zapuščinske mase. Gre namreč za stanovanjsko hišo z zemljiščem, ki sta jo pritožnik in pokojni oče gradila skupaj v letih od 1958 do 1964, ko je pritožnik tudi živel v skupnem gospodinjstvu z zapustnikom skupaj s pritožnikovo ženo in pritožnikovo materjo, zapustnikovo prvo ženo.

Pritožnik je s svojim delom in sredstvi veliko prispeval k izgradnji hiše, saj so po končani izgradnji hoteli živeti skupaj. Za te navedbe ima pritožnik tudi ustrezne dokaze, ki jih bo predložil v ponovnem postopku. Pritožnik uveljavlja izločitev iz zapuščine šele v pritožbi, saj je prava nevešč in ga sodišče ni opozorilo na to njegovo pravico. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zato pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnik uveljavlja pravno podlago iz 32. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki določa, da imajo zapustnikovi potomci oziroma posvojenci in njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Po oceni pritožbenega sodišča tako uveljavljani pritožbeni razlog pomeni novoto v smislu 352. člena ZPP. Le - ta med drugim določa, da imajo pravdne stranke pravico navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze in zato tako uveljavljena pritožbena navedba kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. odstavek 355. člena ZPP). Gre namreč za novoto, ki bi lahko vplivala na odločitev glede odločilnega dejstva, konkretno na obseg zapuščine. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu sledilo pritožbi kot utemeljeni in je predlagano novoto upoštevalo.

Zaradi tega in zato, da bodo točno ugotovljene vse okoliščine v zvezi z obsegom zapuščine, naj sodišče v ponovnem postopku obravnava predlagano novoto pritožnika oziroma njegov izločitveni zahtevek. Na tej podlagi bo lahko sodišče prve stopnje v skladu z 212. členom ZD odločilo o morebitni prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi pritožnika na pravdo zaradi dokazovanja izločitvenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče pa se ne more strinjati s pritožbenim očitkom sodišču prve stopnje, da bi moralo pritožnika, ki je prava neuka stranka, opozoriti na njegovo pravico do uveljavljanja izločitve iz zapuščine po 32. členu ZD. Sodišče prve stopnje je pritožnika na zapuščinski obravnavi poučilo o vseh njegovih pravicah, o katerih ga je bilo dolžno poučiti, kot so pravica do sprejema oziroma odpovedi dediščini, nepreklicnost dedne izjave, določilo je obseg zapuščine, zakonite dediče in njihove dedne deleže. Tudi ob subsidiarni uporabi Zakona o pravdnem postopku (163. člen ZPP), sodišču prve stopnje v okviru načela pomoči prava neuki stranki (11. člen ZPP), ni mogoče očitati kršitev zakonitih pritožnikovih pravic, saj je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva storilo vse, kar je bilo dolžno.

Na podlagi navedenega je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. odstavek 378. člena ZPP).