Jedro

Glede na ustavnoskladno razlago drugega stavka prvega odstavka 20. člena ZSPJS ta določba ne omejuje možnosti prenosa plačnih razredov napredovanja v primeru, če pride do premestitve (ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi) javnega uslužbenca iz ene plačne podskupine v drugo plačno podskupino v dveh različnih plačnih podskupinah (ob izpolnjenem pogoju istovrstnosti ali sorodnosti del in nalog obeh delovnih mest).

Okoliščina, da je določeno delovno mesto, na katerem se opravljajo spremljajoča dela, uvrščeno v plačno skupino J, sama po sebi ni razlog za zaključek, da je to delovno mesto tako različno od uradniškega delovnega mesta, uvrščenega v plačno skupino C, da med njima ne obstaja vsaj sorodnost del in nalog, ki se na obeh delovnih mestih opravljajo.

Izrek

I.Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo spremembe tožbe z dne 7. 6. 2022, 28. 6. 2022 in 5. 9. 2022 (I. točka izreka) in s sodbo kot nezakonita razveljavilo sklep tožene stranke z dne 14. 8. 2019 in sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 19. 12. 2019 (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici v petnajstih dneh za obdobje od 1. 2. 2015 do 19. 10. 2022 izplačati razliko v plači med plačnimi razredi, kot izhajajo iz III. točke izreka, z upoštevanjem vseh odbitkov in dodatkov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več in drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da toženka sama krije svoje stroške postopka, tožnici pa mora povrniti njene stroške v znesku 3.016,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo se je pritožila toženka. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (II., III. in V. točka izreka) spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo, da mora tožnica toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.199,72 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Poleg tega je odločilo tudi, da mora tožnica toženki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 459,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 18/2024 z dne 20. 8. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/02 in nadalj.).

4.Tožnica v reviziji navaja, da je tako na svojem prejšnjem delovnem mestu v javnem zavodu A. kot tudi pri toženki prejemala položajni dodatek, kar pomeni, da so bile naloge obeh delovnih mest sorodne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS in odločilo, da bi morala tožnica ob zaposlitvi pri toženki ohraniti plačne razrede napredovanja, ki jih je pridobila na svojem prejšnjem delovnem mestu pri prejšnjem delodajalcu. Tožnica je pri svojem prejšnjem delodajalcu opravljala delovne naloge vodje oddelka za računovodstvo (računovodja VII/1, šifra delovnega mesta J017090, tarifni razred VII/1, plačna skupina J1 - strokovni delavci), pri toženki pa je opravljala delo v okviru delovnega mesta vodje oddelka za finančno računovodske zadeve. Delovne naloge obeh delovnih mest so bile sorodne. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje pa je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo in zavrnilo njen zahtevek, ker je zaključilo, da delovno mesto tožnice, ki ga je zasedala pri toženki, že po naravi stvari nikakor ne more biti istovrstno ali sorodno delovnemu mestu, ki ga je zasedala pri prejšnjem delodajalcu. Tožnica je namreč pri toženki zasedala uradniško delovno mesto, v plačni skupini J pa uradniških delovnih mest sploh ni, čeprav so bile naloge obeh delovnih mest po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča sorodne. Sorodnosti obeh delovnih mest sodišče druge stopnje sploh ni preverjalo, temveč je odločilo le na podlagi stroge ločitve uradniških od strokovno-tehničnih delovnih mest. Dejstvo, da je odločitev pritožbenega sodišča nepravilna, izhaja tudi iz mnenja Ministrstva za javno upravo z dne 29. 7. 2021, ki ga je dodatno podkrepilo tudi mnenje tega ministrstva z dne 30. 8. 2021. Sodišče druge stopnje je v opombi ugotovilo, da delovno mesto s šifro C027010 po Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 60/2008 in nadalj.) spada v tarifni razred VII/2. Pri tem pa je prezrlo Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 58/2003 in nadalj.;), ki delovno mesto višji svetovalec v Prilogi 1 (opisi tipičnih uradniških delovnih mest) uvršča v tarifni razred VII/1. S tem je bil pri tožnici izpolnjen pogoj istega tarifnega razreda iz 20. člena ZSPJS. Pri preverjanju sorodnosti oziroma istovrstnosti obeh delovnih mest je tudi toženka ugotovila, da je tožnica dejansko opravljala sorodne delovne naloge novemu delovnemu mestu, kar pomeni, da je bila ohranitev plačnih razredov napredovanja po prvem odstavku 20. člena ZSPJS možna. Toženka tudi pri drugih zaposlenih javnih uslužbencih pravilno upošteva 20. člen ZSPJS, saj se prenosi plačnih razredov napredovanja iz strokovno-tehničnih delovnih mest na uradniška delovna mesta pri toženki redno izvajajo. Tak pa ni bil primer tožnice. Priglaša stroške revizije.

5.Toženka je podala odgovor na revizijo, v katerem predlaga zavrnitev revizije in potrditev sodbe sodišča druge stopnje. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

6.Revizija je utemeljena.

7.Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št 26/99 in nasl.) izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8.Sporno v tej revizijski zadevi je vprašanje, ali je možen prenos plačnih razredov napredovanja, doseženih na delovnem mestu v plačni skupini J, plačni podskupini J1, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca pri drugem delodajalcu za delovno mesto v plačni skupini C, plačni podskupini C2.

9.Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bila tožnica pred zaposlitvijo pri toženki zaposlena v javnem zavodu (A.) na delovnem mestu "računovodja VII/I" (šifra delovnega mesta J017090, tarifni razred VII/I), kjer je dosegla 7 plačnih razredov napredovanja.

S toženko je 1. 2. 2011 sklenila pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu "vodja oddelka za finančno računovodske zadeve" v nazivu višji svetovalec I (šifra delovnega mesta C027010, tarifni razred VII/I).

Tožnica je bila razvrščena v izhodiščni plačni razred tega delovnega mesta (torej v 37. plačni razred). Toženka ji ob zaposlitvi ni priznala plačnih razredov napredovanja, ki jih je tožnica dosegla pri prejšnjem delodajalcu, tožničin zahtevek za prenos plačnih razredov napredovanja pa je zavrnila s sklepom z dne 14. 8. 2019, ki je bil potrjen s sklepom z dne 19. 12. 2019.

10.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bila glede na prvi odstavek 20. člena ZSPJS možna ohranitev plačnih razredov napredovanja tudi v primeru, če je bil javni uslužbenec premeščen ali je sklenil pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem za delovno mesto, ki je bilo v drugi plačni skupini (in s tem tudi v drugi plačni podskupini) kot delovno mesto pri prejšnjem delodajalcu, pod pogojem, da je šlo za istovrstni oziroma sorodni delovni mesti. Ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica pri obeh delodajalcih opravljala delo na delovnih mestih, ki sta bili sorodni, je za obdobje od 1. 2. 2015 do 19. 10. 2022 delno ugodilo njenemu zahtevku za razliko v plači med plačo, ki jo je prejela pri toženki (pri kateri ni bilo upoštevanih plačnih razredov napredovanja tožnice pri prejšnjem delodajalcu) in plačo, ki bi jo pri toženki dobila, upoštevaje plačne razrede napredovanja.

11.Sodišče druge stopnje se z zaključki prvostopenjskega sodišča ni strinjalo. Zavzelo je stališče, da pri premestitvi javnega uslužbenca iz plačne skupine J v plačno skupino C javni uslužbenec ne more ohraniti plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel v plačni skupini J. Obrazložilo je, da Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU; Ur. l. RS, št. 56/02 in nadalj.) v 23. členu strogo ločuje uradniška delovna mesta od strokovno-tehničnih delovnih mest, uradniki pa svoje naloge izvršujejo v uradniškem nazivu. Uradniki (za razliko od drugih javnih uslužbencev, ki niso zaposleni na uradniških delovnih mestih) že po zakonu izvajajo javne naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali varstvom javnega interesa. Pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta je tudi naziv, za pridobitev katerega mora javni uslužbenec izpolnjevati zakonske pogoje (86. in 88. člen ZJU). Plačni skupini J in C sta povsem različni, s povsem različnimi delovnimi nalogami in delovnopravnim položajem. Prvi odstavek 7. člena ZSPJS določa, da so v plačni skupini C uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih, v plačno podskupino C2 pa so uvrščeni uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti. V plačno skupino J so uvrščena spremljajoča delovna mesta (velja za ves javni sektor) in v plačno podskupino J1 strokovni delavci. Tudi vrednotenje delovnega mesta, ki ga je tožnica zasedala pri toženki, je bistveno višje od vrednotenja njenega delovnega mesta pri prejšnjem delodajalcu. Na podlagi vsega navedenega je presodilo, da ohranitev plačnih razredov napredovanja pri prehodu javnega uslužbenca iz plačne skupine J v plačno skupino C ni možna.

12.Prvi odstavek 20. člena ZSPJS v prvem stavku določa, da v primeru, če je javni uslužbenec premeščen oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen, če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Drugi stavek prvega odstavka 20. člena ZSPJS pa določa, da je ohranitev plačnih razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini, ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

13.Prvi odstavek 20. člena ZSPJS predpisuje dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da lahko javni uslužbenec na drugem delovnem mestu obdrži plačne razrede napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu. Delovno mesto, na katerega se javni uslužbenec premešča (oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi), mora biti v istem ali nižjem tarifnem razredu. Poleg tega pa mora biti za ohranitev plačnih razredov napredovanja izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer bodisi da sta obe delovni mesti v isti plačni podskupini, oziroma da gre za istovrstni ali sorodni delovni mesti v različnih plačnih podskupinah. Plačne skupine in plačne podskupine je ZSPJS opredelil v že zgoraj omenjenem 7. členu.

14.Jezikovna razlaga drugega stavka prvega odstavka 20. člena ZSPJS bi lahko omogočala zaključek, da je možna ohranitev plačnih razredov napredovanja le v primeru premestitve javnega uslužbenca (oziroma ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi) na delovno mesto v drugo plačno podskupino iste plačne skupine. Takšna razlaga pa po presoji vrhovnega sodišča ni v skladu z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Iz ustavnega načela enakosti pred zakonom izhaja, da je treba v bistvenem enake položaje pravnih subjektov obravnavati enako, v bistvenem različne pa ustrezno različno. Če se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno ali v bistvenem različni enako, mora za to obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.

Določbo 14. člena Ustave RS je zakonodajalec upošteval tudi pri oblikovanju glavnih načel sistema plač v javnem sektorju, ko je v drugem odstavku 1. člena ZSPJS določil, da zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.

15.Glede na ustavnoskladno razlago drugega stavka prvega odstavka 20. člena ZSPJS ta določba ne omejuje možnosti prenosa plačnih razredov napredovanja v primeru, če pride do premestitve (ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi) javnega uslužbenca iz ene plačne podskupine v drugo plačno podskupino v dveh različnih plačnih skupinah (ob izpolnjenem pogoju istovrstnosti ali sorodnosti del in nalog obeh delovnih mest). S tako razlago je zagotovljeno enako obravnavanje javnih uslužbencev pri ohranitvi plačnih razredov napredovanja v primeru njihovega prehoda iz ene plačne podskupine ene plačne skupine v drugo plačno podskupino druge plačne skupine, če je javni uslužbenec premeščen na istovrstno ali sorodno delovno mesto.

16.Vrhovno sodišče RS je sicer že v sodbi VIII Ips 280/2016 z dne 21. 3. 2017 dopustilo možnost prenosa plačnih razredov napredovanj tudi v primeru premestitve iz ene plačne skupine v drugo plačno skupino pod pogojem, da sta bili obe delovni mesti bodisi istovrstni bodisi sorodni.

17.Prav tako ni razumnega razloga za stališče, da se v zvezi z vprašanjem ohranitve plačnih razredov napredovanja uradniška delovna mesta že po naravi stvari (glede vsebine del na konkretnih delovnih mestih) vedno tako bistveno razlikujejo od strokovno-tehničnih delovnih mest, da ne bi bilo možno ohraniti plačnih razredov napredovanja pri prehodu javnega uslužbenca iz plačne skupine J v plačno skupino C niti v primeru, da se na obeh delovnih mestih opravljajo dela in naloge, ki so vsebinsko vsaj sorodne. Po presoji vrhovnega sodišča citirana določba prvega odstavka 20. člena ZSPJS zato tudi ne onemogoča prenosa doseženih plačnih razredov napredovanja pri premestitvi javnega uslužbenca iz plačne skupine J v plačno skupino C ob pogoju, da so bila dela obeh delovnih mest, ki so sicer uvrščena v različni plačni skupini (in s tem v različni plačni podskupini), sorodna.

18.Tudi veljavni predpisi (23. člen ZJU in Uredba

) ne postavljajo tako ostre meje med uradniškimi delovnimi mesti in delovnimi mesti, na katerih se opravljajo spremljajoča dela, kot je to štelo sodišče druge stopnje. Določena zahtevna spremljajoča dela se lahko opravljajo tudi na delovnih mestih, ki so uvrščena v plačno skupino J. Plačni skupini C in J sta sicer (glede na uradniška delovna mesta in strokovno-tehnična delovna mesta, kot jih opredeljuje ZJU) jasno razmejeni, vendar to še ne pomeni, da določena delovna mesta, ki so sistemizirana v obeh plačnih skupinah, ne bi mogla biti vsaj sorodna v smislu prvega odstavka 20. člena ZSPJS. Tudi delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, so lahko sistemizirana kot uradniška delovna mesta (drugi odstavek 51. člena Uredbe).

19.Zato okoliščina, da je določeno delovno mesto, na katerem se opravljajo spremljajoča dela, uvrščeno v plačno skupino J, sama po sebi ni razlog za zaključek, da je to delovno mesto tako različno od uradniškega delovnega mesta, uvrščenega v plačno skupino C, da med njima ne obstaja vsaj sorodnost del in nalog, ki se na obeh delovnih mestih opravljajo.

20.Pogoj za premestitev na delovno mesto (ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto), ki se opravlja v uradniškem nazivu, je imenovanje v naziv (pogoje za imenovanje v naziv določajo členi od 86 do 89 ZJU), vendar tudi to ni okoliščina, ki bi bila podlaga za zaključek, da so delovna mesta v plačni skupini J (kjer se dela in naloge ne opravlja v nazivu) že iz tega razloga vsebinsko neprimerljiva z delovnimi mesti v plačni skupini C (kjer se naloge opravljajo v nazivu). Naziv je javnopravno pooblastilo za zastopanje v imenu države ali lokalne skupnosti pri izvrševanju nalog uradniškega delovnega mesta.

To javnopravno pooblastilo pa nima neposrednega vpliva na samo vsebino del in nalog tega delovnega mesta v primerjavi z vsebinsko sorodnim delovnim mestom, ki je uvrščeno v plačno skupino J.

21.Za rešitev te zadeve je torej odločilna vsebina del in nalog na obeh delovnih mest. Ugotoviti je treba, ali je bilo tožničino delovno mesto, ki ga je zasedala pri prejšnjem delodajalcu, vsebinsko istovrstno oziroma sorodno delovnemu mestu, na katerega se je zaposlila pri toženki. Ta presoja je odvisna od različnih okoliščin.

22.Sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni preverjalo pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta obe delovni mesti sorodni glede na njune opise del in nalog, na dejanska opravila, ki jih je tožnica na teh delovnih mestih izvrševala, na njuno zahtevnost in glede na druge ugotovljene okoliščine (tudi tem ugotovitvam je toženka ugovarjala v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje). Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odgovori še na druge relevantne pritožbene navedbe toženke in ponovno odloči o njeni pritožbi.

23.Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

24.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

1.Z dnem uveljavitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS, Ur. l. RS, št. 95/2024), to je z 23. 11. 2024, je določba 20. člena ZSPJS sicer prenehala veljati.

2.Iz opisa del in nalog tega delovnega mesta je razvidno, da je bilo na tem delovnem mestu določenih 10 plačnih razredov napredovanja, in sicer od 28. do 38. plačnega razreda.

3.Iz sistemizacije delovnih mest toženke izhaja, da je bil kot izhodiščni plačni razred za to delovno mesto v tem uradniškem nazivu določen 37. plačni razred z možnostjo napredovanje v nazivu za največ pet plačnih razredov.

4.Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-109/12-38 z dne 23. 10. 2014.

5.Primerjaj Komentar k 1. členu ZSPJS ("Plače v javnem sektorju; Komentar Zakona o sistemu plač v javnem sektorju"; urednice dr. Etelka Korpič-Horvat in drugi; Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2022), str. 68.

6.Tudi iz komentarja k 20. členu ZSPJS izhaja, "da bi bila pri prenosu napredovanj izključna navezava na sistematiko plačnih skupin iz 7. člena ZSPJS, po kateri bi forma, izražena v črkah plačnih skupin, prevladovala nad vsebino in tudi nad namenom določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS, problematična. V komentarju je kot primer navedeno delovno mesto medicinske sestre, ki izvaja zdravstveno nego v bolnišnici (plačna skupina E, plačna podskupina E3) in delovno mesto medicinske sestre, ki izvaja zdravstveno nego v domovih starejših občanov (plačna skupina F, plačna podskupina F2). Na obeh delovnih mestih se nesporno izvajajo naloge, značilne za dejavnost zdravstvene nege, zato bi bilo absurdno zatrjevati, da v primeru premestitve medicinske sestre z delovnega mesta v domu starejših občanov na delovno mesto medicinske sestre v bolnišnici ne bi bilo mogoče ugotoviti, da gre vsaj za sorodne, če že ne istovrstne naloge in posledično za ohranitev doseženih napredovanj na prejšnjem delovnem mestu." (str. 221 in 222 Komentarja).

7.V tej zadevi sicer ni šlo za tipičen primer premestitve javnega uslužbenca iz plačne skupine J v plačno skupino C po prvem odstavku 20. člena ZSPJS, kar pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje.

8.Po sedanji ureditvi (tretji odstavek 17. člena ZSTSPJS) je glede določitve plačnega razreda ob prehodu na novo delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu določena ohranitev plačnih razredov napredovanja tudi ob premestitvi javnega uslužbenca (ali sklenitvi pogodbe o zaposlitvi) z delovnega mesta brez nazivov na delovno mesto, ki se opravlja v nazivih brez dodatnih pogojev (ista plačna skupina, istovrstnost oziroma sorodnost delovnih mest). Iz predloga zakona (Poročevalec EPA 1726-IX) izhaja, da je bila sedanja ureditev sprejeta zaradi pogostega različnega pojmovanja in presoje s strani delodajalcev (tudi) glede istovrstnosti oziroma sorodnosti delovnih mest, kar je javne uslužbence (glede na prvi odstavek 20. člena ZSPJS) pogosto postavljalo v neenakopraven položaj.

9.Po prvem odstavku 51. člena Uredbe so uradniška delovna mesta tista, na kateri se opravljajo javne naloge, in delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadrovske, pravne službe, službe za informatiko glavne pisarne in službe za stike z javnostjo. Drugi odstavek 51. člena Uredbe pa določa, da se kot uradniška delovna mesta lahko sistemizirajo tudi delovna mesta javnih uslužbencev, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za izvrševanje nalog organa in za opravljanje katerih je zahtevano poznavanje javnih nalog ter najmanj visoka strokovna izobrazba. Veljavna ureditev torej dopušča, da se kot uradniško delovno mesto sistemizira tudi delovno mesto, ki ni neposredno povezano z izvrševanjem javnih nalog, če gre za takšno delovno mesto, na katerem se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela (pod pogojem, da so bistvenega pomena za izvrševanje nalog organa).

10.Zakon o javnih uslužbencih s komentarjem; urednice Etelka Horvat Korpič in druge; Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2022; komentar k 84. členu, str. 450.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 7, 20, 20/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 380, 380/2 Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 23

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) - člen 51, 51/1, 51/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.