Jedro

V postopku podaljšanja roditeljskih pavic mora sodišče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec sposoben razumeti pomen, namen in učinke volitev. Če tega ni sposoben, mu odvzame pravico voliti in biti voljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom odločilo, da se J.R. odvzame pravica voliti in biti voljen.

Proti navedenemu sklepu sta vložila pritožbo predlagatelja in smiselno predlagala, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarjata na stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi z dne 10.7.2003, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da je del določb 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, Zakon o državnem svetu, Zakon o volitvah predsednika republike in Zakon o lokalnih volitvah v nasprotju z Ustavo, zato ga je razveljavilo v delu, ki se je glasil „in mu odvzeta poslovna sposobnost“. Nadalje pojasnjujeta, da načelo splošne volilne pravice pomeni, da ima to pravico vsak in da ni omejeno s pogoji, ki izhajajo iz zasebnih okoliščin posameznika. 2. odstavek 43. člena Ustave RS določa, da ima pravico voliti in biti voljen vsak državljan, ki je dopolnil 18 let. S tem Ustava opredeljuje splošnost volilne pravice oz. določa krog oseb, ki imajo volilno pravico. To so osebe, ki izpolnjuje pogoj o državljanstvu in določeni starosti. Ustava drugih pogojev za izvrševanje aktivne volilne pravice ne določa, niti izrecno ne nalaga oz. pooblašča zakonodajalca, da sme, če oceni za potrebno, take pogoje predpisati z zakonom. To pomeni, da ima na podlagi 2. odstavka 43. člena Ustave aktivno volilno pravico vsak, ki je državljan Republike Slovenije in ki je do volitev dopolnil 18 let. Iz navedenih razlogov pritožnika menita, da je izpodbijani sklep nezakonit. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi predloga pritožnikov, ki sta starša nasprotnega udeleženca, izdalo sklep, s katerimi jima je podaljšalo roditeljsko pravico po polnoletnosti nasprotnega udeleženca. Ta sklep je postal pravnomočen. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico voliti in biti voljen. Odločitev je sprejelo na podlagi določbe 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. l. RS, št. 44/92, v nadaljevanju ZVDZ – UPB-1). Ta določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinka volitev. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Navedeno zakonsko določilo se po določbi 9. člena Zakona o volitvah predsednika republike in 4. člena Zakona o lokalnih volitvah smiselno uporablja tudi pri lokalnih volitvah in volitvah predsednika.

Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je bila nasprotnemu udeležencu podaljšana roditeljska pravica čez njegovo polnoletnost zaradi njegove duševne manjrazvitosti, zaradi katere v večini življenjskih opravil ni samostojen in potrebuje stalno vzpodbujanje, konkretno pomoč ter prisotnost odrasle osebe. Zato po oceni prvostopnega sodišča nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Z navedenimi ugotovitvami pritožbeno sodišče soglaša, saj je ob upoštevanju okoliščin, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije, predložene s strani predlagateljev in zaslišanja predlagateljev mogoče ugotoviti, da nasprotni udeleženec glede na svoje sposobnosti ni sposoben razumeti pomena in učinka volitev. Iz zdravniškega potrdila z dne 10.3.2008 namreč izhaja, da je nasprotni udeleženec v psihiatričnih obravnavah že od leta 2002 dalje. Vseskozi je bilo ugotovljeno, da je njegovo funkcioniranje na meji med zmerno in težko duševno manjrazvitostjo in ne kaže nobenih tendenc k izboljšanju. Razume sicer kratka konkretna vprašanja, vendar kljub temu odgovori le na nekatera. Govor je izrazito preprost, nepopoln in težje razumljiv. Aktualno funkcioniranje še posebej hromi izrazit nemir in precej večja impulzivnost kot pred leti. Pogosto je tudi verbalno neprijeten in agresiven. Ves čas so prisotni manirizmi in izrazito odkrenljiva in kratkotrajna pozornost. V večini življenjskih opravil ni samostojen, zato potrebuje stalno vzpodbujanje in konkretno pomoč ter prisotnost odrasle osebe. Iz zaslišanja predlagateljice izhaja, da nasprotni udeleženec obiskuje posebno šolo D. K. in je vključen v četrto skupino od šestih. Na poti v šolo in iz šole ga mora vsak dan spremljati. Ne pozna vrednosti denarja, nikamor ne gre brez spremstva staršev ali drugih polnoletnih oseb. Priznan mu je status invalida. Z navedenimi ugotovitvami, ki izhajajo iz predloženih dokazov, je po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno tudi stališču Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-346/02 (Ur. l. RS, št. 11/2003), v kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije zakonodajalcu naložilo, da je dolžan pri predpisovanju razlogov za odvzem volilne pravice paziti, da s tem ne poseže prekomerno v volilno pravico. Predpisati sme samo razloge, ki so primerni in nujni za dosego legitimnega cilja. Predpisati mora tudi postopke, v katerih se bo ocenjevalo, kolikšen vpliv ima določeno duševno stanje posameznika na njegovo sposobnost razumeti pomen in učinek volitev. Volilna pravica bi smela biti omejena samo tistemu, za katerega se ugotovi, da resnično ni sposoben razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. To pa pomeni, da mora biti postopek urejen tako, da se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali je pri osebi, ki se ji sicer odvzame poslovna sposobnost ali podaljša roditeljska pravica, podano tudi nesposobnost izvrševati volilno pravico. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi po izvedenem postopku ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu podana nesposobnost izvrševati volilno pravico in o odvzemu aktivne in pasivne volilne pravice ni odločilo avtomatično zaradi dejstva, da je bila nasprotnemu udeležencu podaljšana roditeljska pravica staršev. Zakonodajalec je pri spremembi zakona upošteval stališče Ustavnega sodišča RS, sodišče pa je dolžno spoštovati veljavne zakone, zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, saj temelji na veljavnem zakonu, sodišče prve stopnje pa je odločitev sprejelo po ustreznem postopku in oceni konkretnih razmer.

Iz navedenih razlogov je odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna. Pritožbeni razlogi niso podani, sklep pa ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 37. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.