Jedro

Če je stranka pravilno povabljena na zaslišanje in se vabilu ne odzove, je sodišču ni treba zaslišati (258. člen ZPP). Glede na vse navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in je odločilo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 373,32 EUR pravdnih stroškov v petnajstih dneh v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

III. Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrglo del tožbenega zahtevka, kjer tožnica zahteva ugotovitev, da je 4. 11. 2019 odstopila od pogodbe, ki sta jo toženki sklenili dne 29. 3. 2019 (I. točka izreka). Toženka mora tožnici plačati 10.980,00 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (II. točka izreka) in toženka mora tožnici plačati 1.564,32 EUR za pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi kršitve iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo njenih stroškov.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Dne 17. 3. 2022 je bilo višje sodišče obveščeno, da se je nad toženo stranko dne 2. 3. 2022 pričel stečajni postopek. Pritožbo je tožena stranka vložila 22. 10. 2021 in tožeča stranka je nanjo odgovorila 8. 12. 2021, s čimer so bila opravljena vsa procesna dejanja strank v pritožbenem postopku in je pritožbeno sodišče lahko o pritožbi odločilo na seji, saj s tem ni poseglo v procesna upravičenja strank.1

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z zaslišanjem strank. Zakoniti zastopnik tožene stranke se ni odzval vabilu na zaslišanje. Dan pred narokom je po elektronski pošti sodišču poslal sporočilo, da na naroku ne bo navzoč, ker je odsoten (l. št. 60). Šele po zaključku dokaznega postopka je pooblaščenec tožene stranke navedel, da graja zavrnitev dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, ker ni prejel vabila in je utemeljeno odsoten. To, kot že navedeno, ne drži, saj je očitno vabilo prejel, če je dan pred narokom navedel, da se naroka ne bo udeležil. Poleg tega mu je sodišče vabilo na zaslišanje vročalo preko njegovega pooblaščenca, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP in iz vročilnice (l. št. 59) izhaja, da je pooblaščenec vabilo na zaslišanje zakonitega zastopnika z opozorilom na posledice izostanka prejel. Če je stranka pravilno povabljena na zaslišanje in se vabilu ne odzove, je sodišču ni treba zaslišati (258. člen ZPP). Glede na vse navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in je odločilo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo. Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče s pošiljanjem vabila pooblaščencu preložilo odgovornost, kakšne notranje zaplete so imeli pooblaščenec in pisarna direktorja tožene stranke z vročitvijo vabila le-temu itd., pa glede na zelo striktna določila pravdnega postopka o zaslišanju strank in njihovem vabljenju na zaslišanje, niso relevantne.

7. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o izvajanju storitve (priloga spisa A2), pri tem pa so bila nekatera določila nejasna, zato jih je sodišče prve stopnje razlagalo.

8. Pritožnica s takšnim stališčem ne soglaša in meni, da je treba slediti gramatikalni razlagi pogodbe in da so določila pogodbe povsem jasna. Pritožbeno sodišče ne more slediti temu argumentu glede na to, da tožnica trdi ravno nasprotno (kar sta tudi ob zaslišanju potrdila zakonita zastopnica in prokurist tožeče stranke). Pogodbo je sestavila tožena stranka (izpovedbe na l. št. 70 in 79), določila pogodbe niso bila jasna, saj sta jih stranki v postopku različno tolmačili in je sodišče prve stopnje v ta namen izvedlo dokaze ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka pravilno razlagalo tudi po mnenju pritožbenega sodišča sporna pogodbena določila v korist tožeče stranke (83. člen Obligacijskega zakonika (OZ)).

Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da se je tožena stranka zavezala, da bo pri tožnici vzpostavila novo linijo za nikljanje s predhodnimi koraki, kot so testni zagon, pilotski zagon in tako dalje. Ugotovilo je, da gre v tem primeru za obveznost rezultata. Pritožnica namreč na drugi strani trdi, da je šlo pri spornem določilu pogodbe (I. člen) za rezultat prizadevanja.

9. Predmet pogodbe (I. člen) je podnaslovljen Opis dela in se glasi: da naročnik želi, da izvajalec, svetuje naročniku in s tem pomaga pri izpolnitvi zastavljenih poslovnih ciljev – zagon nove linije za kemično nikljanje na naslovu izvajalca, optimizacija celotne proizvodnje tehnologije s posameznimi delovnimi procesi, optimizacija marketinga in prodaje ter usposobitev kadrov, posebej obeh sinov trenutne direktorice z namenom delnega ali celotnega prevzema opravljanja podjetja izvajalca. V točki II. Pogodbe so navedeni še Elementi svetovanja.

10. Nesporno je, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka na mesečni ravni toženi stranki plačevala predvidene stroške dela v višini 3.000,00 EUR brez DDV (III. člen pogodbe). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in to je bilo tudi nesporno, da je tožeča stranka toženi stranki mesečno plačevala 3.000,00 EUR. Vendar pa, ker tožena stranka ni vzpostavila linije, za katero je sodišče prve stopnje tudi po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo, da je bila obveza tožene stranke, je tožnica v septembru 2019 odstopila od pogodbe in zahtevala vrnitev polovice plačila, ki ga je dala toženi stranki na podlagi citirane pogodbe, saj vsaj v polovici pogodba s strani tožene stranke ni bila izpolnjena, čeprav je prejela celotno plačilo za čas trajanja pogodbe.

11. Pritožnica ne more uspeti s citiranjem določb pogodbe, ki naj bi bile po njenem mnenju popolnoma jasne, saj teh svojih trditev ni uspela dokazati. Iz izpovedb zakonite zastopnice tožnice (l. št. 78), prokurista tožnice (l. št. 79) ter priče A. A. (l. št. 82) izhaja, da je bila bistvena pogodbena zaveza toženke, da zažene novo linijo za kemično nikljanje. Sodišče prve stopnje je upoštevaje trditveno in dokazno breme strank pravilno ugotovilo, da je tožnici uspelo dokazati, da so bila pogodbena določila sporna in da je bila bistvena pogodbena zaveza zagon nove linije za nikljanje, ki je tožena stranka ni izpolnila, čeprav je prejela plačilo tožnice. Sodišče prve stopnje je ocenilo dokaze (listine ter izpovedbe priče A. A. ter zakonite zastopnice ter prokurista tožnice), da je bilo pri sklenjeni pogodbi bistveno, da se pri tožnici vzpostavi nova linija za kemično nikljanje. Nesporno to ni bilo izvedeno.

12. Glede pritožbenih navedb, da je bila pogodba odpovedana šele novembra 2019 in ne septembra 2019, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je toženka sama v odgovoru na tožbo (l. št. 35) navedla, da je bila pogodba odpovedana septembra 2019, ko je bil A. A. odslovljen, o čemer pa naj bi bil zakoniti zastopnik obveščen šele mesec kasneje, to je oktobra 2019. Očitno je, da tožena stranka lastne trditve spreminja in prilagaja poteku postopka, zato jim ni mogoče slediti. Ne glede na navedeno pa ni niti bistveno, kdaj točno je bila pogodba odpovedana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (14. točka obrazložitve sodbe), da niti ob dodatnem roku iz 106. člena OZ toženka ne bi izpolnila svojih obveznosti, prav tako pa je tudi utemeljeno odstopila od pogodbe pred iztekom roka (107. člen OZ). Pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni navedla konkretnih korakov, ki bi jih lahko storila, da bi preprečila odpoved pogodbe, zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da takšna ugotovitev ni pravilna. V pritožbi ne navede, katere trditve in dokaze je sodišču prve stopnje ponudila, da bi izkazala, da bi lahko _„dokončala delo dogovorjeno s Pogodbo“._

13. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški tožeče stranke tako znašajo 500 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 21/1 OT), 2 odstotka materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve, skupaj torej 373,32 EUR.

1 Glej tudi V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba 2010, str. 311 in VS RS III Ips 41/97.