Jedro

V konkretnem primeru gre za varovanje naselbinske dediščine, kar pomeni, da objekt ni fizično označen kot kulturni spomenik, ampak se v tem primeru varuje naselje in njihovi deli oziroma arhitekturna značilnost objektov.

Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti v vsakem primeru, tudi če za poseg ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec investitor podjetje A. d.o.o., takoj po vročitvi te odločbe ustaviti vsa nadaljnja dela, ki jih izvaja na objektu, ki stoji na zemljišču s parc. št. 348 k.o. ..., ki leži v območju vpisanem v Register nepremične kulturne dediščine pod EŠT 4251 z nazivom enote Vojnik - Staro trško jedro, ter je razglašen za kulturni spomenik, ne da bi si za ta dela pridobil kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje. 2. točka izreka določa, da velja ustavitev del do odločitve pristojnega gradbenega inšpektorja.

2. V obrazložitvi odločbe upravni organ navaja, da je bilo ob inšpekcijskem ogledu dne 7. 11. 2013 ugotovljeno, da je bila na objektu narejena sončna fotonapetostna elektrarna in sicer na način, da je streha obstoječega objekta skoraj v celoti oziroma na treh straneh (vzhod, jug, zahod) obložena s ploščicami celic za pridobivanje sončne energije. Za to izvedbo ni bilo izdano kulturnovarstveno soglasje. Lastnik je B.B. Na zemljišču je vpisana stvarna pravica neprave stvarne služnosti za čas 25 let od dneva vpisa pridobitve služnosti v zemljiško knjigo.

3. V nadaljevanju navaja postopek seznanitve investitorja (tožnika) z ugotovitvami inšpektorice in določbe členov Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1), to je 20. točko 3. člena, 28. člena, 112. člena in 115. člena tega zakona, ki urejajo nedovoljene posege v kulturno dediščino brez kulturnovarstvenega soglasja in pristojnosti inšpektorja. Ugotovljeno je, da so bila dela izvedena v zaščitenem območju kulturnega spomenika, za katera pa ni bilo pridobljeno kulturnovarstveno soglasje in ne gradbeno dovoljenje. Ker izvedena dela presegajo pridobitev zgolj kulturnovarstvenega soglasja, gre za izvedbo celotne solarne elektrarne, ki jo je zgradila tožeča stranka in bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, bo odločba odstopljena pristojnemu Inšpektoratu Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, skladno z določili petega odstavka 115. člena ZVKD-1 in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

4. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa in navaja iste dejanske in pravne razloge za odločitev ter odgovarja na pritožbene navedbe.

5. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, in nepravilno uporabo materialnega prava. Pravno podlago za ugotovitev ali stavba na parcelni številki 348 k.o. ..., predstavlja kulturni spomenik ali ne, je Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje iz leta 1986 (v nadaljevanju Odlok o razglasitvi). Predpostavka za razglasitev kulturnega ali zgodovinskega spomenika je akt lokalne skupnosti. Zakon o naravni in kulturni dediščini, ki je veljal v času sprejetja odloka, kot tudi sedaj veljavni ZVKD-1, sta podrobno uredila postopek razglasitve spomenika in vsebino akta lokalne skupnosti. Določila sta, da mora akt lokalne skupnosti, med drugim določati varstveni režim spomenika ter omejitve, prepovedi in razvojne usmeritve glede spomenika. Izrecno je določena obveznost vpisa, razglasitev nepremičnine v zemljiško knjigo (določba tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1). Po zakonu mora biti nepremičnina, kot spomenik označena (24. člen ZVKD-1). Objekt na katerem je nameščena sončna elektrarna je v naravi hlev in vpisan v katastru stavb pod številko 88 k.o. ... Tudi iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ni razvidno, da naj bi imela stavba status kulturnega spomenika ali kakšen drug poseben status, ki bi omejeval gradbene posege. Iz vpogleda v register pri enoti EŠD 4251, niso natančno razvidne niti meje območja, ki naj bi predstavljal kulturno dediščino, niti iz tega ni mogoče razbrati ali zemljišče parc. št. 348 k.o. … oziroma stavba št. 88 k.o. ..., ki stoji na tej parceli, predstavljata kulturno dediščino oziroma kulturni spomenik. Tožeča stranka je kot dokaz predložila izpise iz vseh javno dostopnih evidenc oziroma javnih knjig. Iz nobene ni razvidno, da bi stavba - hlev na parc. št. 348 k.o. … predstavljala kulturni spomenik. Zmotno je torej ugotovljeno in nepravilno uporabljeno materialno pravo, to je določba 28. člena ZVKD-1, ki ureja obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja.

6. V nadaljevanju se sklicuje na Lokacijsko informacijo za gradnjo objektov št. 3501-0128/2013-15 z dne 25. 9. 2013, iz katere izhaja, da je dopustna namestitev sončne elektrarne na obstoječ legalno zgrajen objekt v skupni moči do 1 MW. To je pravna podlaga za izvedeni poseg. Upravni organ ni pojasnil, zakaj naj bi kljub pridobljeni lokacijski informaciji, ta izvedba postala protipravna. Nobena od odločb ne pojasni na kakšni dejanski in pravni podlagi naj bi bila tožeča stranka dolžna pridobiti gradbeno dovoljenje. Takšna elektrarna je enostavni objekt, za katerega dovoljenje ni potrebno. Odločbi ne razlagata, zakaj ne gre enostavni objekt in bi po prvem odstavku 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Poseg v prostor je bil izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov in na ustrezni pravni podlagi, zato je izpodbijano odločbo treba odpraviti in vrniti upravnemu organu v ponoven postopek. Tožeča stranka predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi. Navaja, da odsotnosti iz zaznambe nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi ni mogoče tolmačiti tako, da v tem primeru ne gre za kulturni spomenik, ki je razglašen z veljavnim Odlokom o razglasitvi. Navaja določbo 133. člena ZVKD-1, ki predpisuje, da akti o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki so bili izdani tudi na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini (ZNKD), na katerega se sklicuje tožeča stranka, ostanejo v veljavi in se po potrebi uskladijo z določbami tega zakona. Tožeča stranka ne zanika, da je na območju kulturnega spomenika postavila sončno elektrarno brez kulturnovarstvenega soglasja (28. člena ZVKD-1). Tožeča stranka se pri zanikanju kulturnega spomenika sklicuje na 12. člen Odloka o razglasitvi tudi zaradi neizdaje odločbe o varstvu spomenika, kar je irelevantno, ker ta določba ne velja več. Končna določba ZVKD-1 (147. člen) predpisuje, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki v zvezi s 13. členom ZNKD predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov lastnikom. Glede odstopa vloge v reševanje gradbenemu inšpektorju navaja določbo 115. člena ZVKD-1, ki inšpektorju nalaga, da kolikor je za nedovoljen poseg potrebno gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, inšpektor ustavi izvajanje vseh del in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu gradbenemu inšpektorju. Sklicuje se še na Uredbo o energetski infrastrukturi, iz katerega 23.a člena izhaja, da če se naprava za proizvodnjo električne energije postavlja v varovanem območju (kot je kulturni spomenik), je treba soglasje pristojnega organa oziroma v tem primeru torej kulturnovarstveno soglasje. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialnega predpise zato sodišče v izogib ponavljanju (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Med strankami postopka ni sporno, da je pravna podlaga v obravnavanem primeru Odlok o razglasitvi, ki v 3. členu v tretjem odstavku kot spomenike zgodovinskega urbanizma razglaša Vojnik - Staro jedro naselja, z nadaljnjimi navedbami meje območja. Sporno je, ali je objekt (sončna fotonapetostna elektrarna) postavljen v tem delu naselja. Sporno tudi je, ali je objekt (hlev), ki stoji na zemljišču s parc. št. 348 k.o. … in na katerem bi bilo za postavitev sončne fotonapetostne elektrarne treba dobiti kulturnovarstveno soglasje, razglašen kot kulturni spomenik, in bi morala biti zanj izdana odločba imetniku tega objekta po ZVKD-1 oziroma ZKND in Odloku o razglasitvi ter bi moral biti objekt vpisan kot spomenik v zemljiško knjigo.

11. V spornem primeru gre za varovanje naselbinske dediščine, kar pomeni, da objekt ni fizično označen kot kulturni spomenik in se v tem primeru varuje naselje in njihovi deli oziroma arhitekturna značilnost objektov. Da sporni objekt leži v tem območju lokalnega kulturnega spomenika, izhaja ne samo iz 3. člena Odloka, temveč tudi iz strokovnih dokazil raznih institucij, ki so v upravnem spisu (karta Vojnik, karta iz sistema pravnega režima varstva kulturne dediščine eVRT in slikovni prikaz podatkov GURS, iz katere izhaja sončna elektrarna), zato ni utemeljen samo pavšalni tožbeni ugovor, da objekt ne leži na območju starega jedra. Takšno dejansko stanje narekuje tudi uporabo določbe 28. člena ZVKD-1, ki določa, da je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v spomenik (v tem primeru je staro jedro naselja Vojnik razglašeno kot spomenik zgodovinskega urbanizma). 20. točka 3. člena ZVKD-1 določa, da je „naselbinska dediščina“ nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.

12. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da gradbeno dovoljenje za takšen poseg ni potrebno, kar izhaja iz pridobljene lokacijske informacije, zato tudi ni treba pridobiti kulturnovarstvenega soglasja. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti v vsakem primeru, tudi če za poseg ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. 30. člen ZVKD-1 v prvem odstavku namreč določa, da če gre za poseg, za katerega ni treba gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, se vlogi za izdajo kulturnovarstvenega soglasja priloži opis in grafični prikaz, iz katerega so razvidni obstoječe stanje ter lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravanega posega. Če je to določeno s kulturnovarstvenimi pogoji, je vlogi treba priložiti tudi dokazila o strokovno usposobljenosti izvajalcev specializiranih del. Ker tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje, da je vlogo za pridobitev soglasja v skladu z navedeno zakonsko določbo podala, je utemeljena odločitev prvostopenjskega upravnega organa o ustavitvi vseh nadaljnjih del, do odločitve pristojnega gradbenega inšpektorja.

13. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.