Jedro

Sodišče prve stopnje je ocenilo, da znašajo povprečne denarne mesečne potrebe mld. A. A. 592,20 EUR, mld. B. B. pa 324,70 EUR. Po ugotovitvi, da ima predlagateljica 1.052,63 EUR mesečnih prejemkov, nasprotni udeleženec pa 1.117,48 EUR, je ob upoštevanju življenjskih stroškov, ki jih imata starša otrok, odločilo, da je primerno in v korist otrok, da nasprotni udeleženec za mld. A. A. mesečno prispeva znesek preživnine v višini 260,00 EUR, za mld. B. B. pa v višini 130,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (II. in III. točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 23. 8. 2022 izdalo sklep, s katerim je (I.) razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 1. 12. 2018 v ... sklenila predlagateljica in nasprotni udeleženec; (II.) odločilo, da je nasprotni udeleženec kot oče dolžan za mld. A. A. od dneva vložitve predloga dne 16. 12. 2021 do dne 17. 3. 2022 prispevati mesečno preživnino v višini 260,00 EUR, od dne 18. 3. 2022 do dne 22. 8. 2022 mesečno preživnino v višini 140,00 EUR in od dneva izdaje tega sklepa dne 23. 8. 2022 dalje mesečno preživnino v višini 260,00 EUR, za mld. B. B. pa je dolžan od dneva vložitve predloga dne 16.12. 2021 do dne 17. 3. 2022 prispevati mesečno preživnino v višini 130,00 EUR, od dne 18. 3. 2022 do dne 22. 8. 2022 mesečno preživnino v višini 10,00 EUR in od dneva izdaje tega sklepa dne 23. 8. 2022 dalje mesečno preživnino v višini 130,00 EUR, s tem da je v bodoče dospevajoče preživninske obroke dolžan izpolniti do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, vse na TRR matere - predlagateljice, odprt pri A. d.d, preživnino, določeno s tem sklepom, pa je dolžan izpolnjevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, razvidne iz vsakokratnega obvestila pristojnega CSD, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude s plačilom pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do dneva plačila; (III.) odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec do pravnomočnosti tega sklepa v plačilo zapadle obroke mesečne preživnine plačati v 15 dneh, vse na TRR matere - predlagateljice, odprt pri C. d.d., v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila; (IV.) in zavrnilo predlog v presežku, to je za plačilo nadaljnjega zneska mesečne preživnine za mld. A. A. v višini 10,00 EUR od dne 16. 12. 2021 do dne 17. 3. 2022, v višini 130,00 EUR od dne 18. 3. 2002 do dne 22. 8. 2022 in v višini 10,00 EUR od dne 23. 8. 2022 dalje ter nadaljnjega zneska mesečne preživnine za mld. B. B. v višini 70,00 EUR od dne 16. 12. 2021 do dne 17. 3. 2022, v višini 10,00 EUR od dne 18. 3. 2002 do dne 22. 8. 2022 in v višini 70,00 EUR od dne 23. 8. 2022 dalje. V V. točki izreka sklepa je sodišče odločilo, da se dovoli sklenitev sodne poravnave z vsebino, kot je navedena v tej točki, in v VI. točki odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec s pritožbo izpodbija II. in III. točko izreka sklepa (preživnina) iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je zahtevek za preživnino denarni zahtevek in da mora predlagatelj v predlogu navesti višino zahtevanega zneska preživnine in dejstva, ki so za odločanje o preživnini potrebna oziroma pomembna. Predlagateljica je v laičnem predlogu z dne 16. 12. 2021 navedla zgolj to, da zahteva določitev preživnine v višini 300,00 EUR mesečno. Tako ni bilo jasno, koliko preživnine zahteva za vsakega od otrok in ni pojasnila ne potreb otrok in ne možnosti preživninskih zavezancev, se pravi ni navedla pravnorelevantnih dejstev za zahtevek za preživnino. Njen predlog torej ni imel vsebine, ki jo mora imeti vsaka vloga, še zlasti zahtevek za preživnino. Šele z vlogo z dne 16. 5. 2022 je postavila zahtevek glede preživnine za vsakega od otrok (270,00 EUR preživnine za A. A. in 200,00 EUR) in jo zahtevala od vložitve modificiranega predloga dalje do plačila. Iz izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da sodišče tega sploh ni upoštevalo in je zahtevek za plačevanje preživnine porazdelilo v tri različna obdobja (od 16. 12. 2021 do 17. 3. 2022, od 18. 3. 2022 do 22. 8. 2022 in od 23. 8. 2022 dalje). Sodišče je torej odločalo o preživnini za oba otroka v času od 16. 12. 2021 do 15. 5. 2022 brez zahtevka, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, to je 2. člena ZPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče bi moralo predlog za preživnino za čas od 16. 12. 2021 do 15. 5. 2022 zavrniti. Nasprotni udeleženec sodišču tudi očita, da je napačno ugotovilo zmožnosti tako predlagateljice kot nasprotnega udeleženca, pri ugotavljanju mesečnih potreb mld. otrok pa je zmotno ugotovilo zlasti mesečne bivalne stroške, potrebe otrok glede oblačil in obutve in zmotno med potrebe otrok vključilo tudi strošek dopusta, saj le-tega nasprotni udeleženec ne zmore kriti. Večje možnosti preživljanja otrok ima predlagateljica, saj ima višjo plačo in očitno še ugodnosti pri bivanju, poleg tega prejema še otroški dodatek nekaj čez 200,00 EUR. Sodišče bi moralo upoštevati, da si je predlagateljica kupila nov avto, za katerega ima leasing, prodala pa je skupni avtomobil Kio, zato so njeni mesečni stroški prav tako ugotovljeni zmotno oziroma previsoko. Nasprotni udeleženec predlaga, da sodišče druge stopnje upošteva dejanske zmožnosti nasprotnega udeleženca za plačilo preživnine in da upošteva zgolj tiste potrebe obeh otrok, ki so nujne, da se zagotovijo koristi otrok oziroma njihov telesni in duševni razvoj. Višjemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in sklep v izpodbijanih delih spremeni tako, da zahtevek za preživnino za vsakega od otrok za čas od 16. 12. 2021 do 16. 5. 2022 zavrne, za čas od 16. 5. 2022 dalje pa naj ga zavrne nad zneskom 120,00 EUR za vsakega od otrok (oz. skupaj nad zneskom 240,00 EUR ) in podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Ostale pravnopomembne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju obrazložitve.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec zmotno meni, da bi morala predlagateljica v predlogu navesti višino zahtevanega zneska preživnine. Prvi odstavek 23. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa za tožbo. Drugi odstavek tega člena pa določa, da mora predlagatelj v predlogu navesti višino zahtevanega zneska, če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju. V obravnavanem primeru se postopek ne vodi izključno zaradi plačila v denarju, pač pa zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, zato predlagateljici v predlogu ni bilo potrebno navesti višine zahtevanega zneska preživnine. Predlagateljica je v predlogu opisala razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, saj je navedla, da vlaga predlog za razvezo zakonske zveze, sklenjene z nasprotnim udeležencem, zaradi nevzdržnosti v zakonu, predlagala, da se njen dodelita mld. otroka in da se nasprotnemu udeležencu določi plačevanje preživnine. Predlagateljica je, kot navaja tudi pritožnik, v laičnem predlogu navedla (tudi), da zahteva cit. ″preživnino v višini 300,00 EUR mesečno oziroma koliko bo določeno″, v roku, ki ji ga je postavilo sodišče, pa je nato v pripravljalni vlogi z dne 16. 5. 2022, vloženi po pooblaščencu, natančno pojasnila denarne potrebe obeh otrok in svoje ter podala tudi navedbe o svojih zmožnostih. V tej vlogi je natančno konkretizirala svoj predlog in navedla tudi identifikacijske podatke udeležencev. Kot izhaja iz zapisnika o naroku dne 6. 5. 2022, pa je predlagateljica tudi že na tem naroku vložila izpolnjen obrazec s podatki o denarnih potrebah obeh otrok, ki ji ga je poslalo sodišče skupaj z vabilom na narok. Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikom, da predlagateljičin predlog ni imel vsebine, ki jo mora imeti vsaka vloga. Tudi sicer ne drži, da ni bilo jasno, koliko preživnine zahteva za vsakega otroka, saj je iz mnenja CSD Celje, Enota ... z dne 23. 3. 2022 razvidno, da je mati predlagala 300,00 EUR preživnine za oba otroka skupaj oziroma še več, če bo otroka vozila v šolo v ..., oče pa je ponujal 100,00 EUR preživnine za vsakega in na skupnem razgovoru ponudil, da v marcu nakaže dvakrat po 120,00 EUR. Tudi na naroku dne 6. 5. 2022 se je zavezal, da bo do uradne določitve preživnine vsak mesec do 20. dne v mesecu na TRR predlagateljice nakazal 240,00 EUR na račun preživnin za oba otroka. Ne drži niti, da predlagateljica ni navedla možnosti preživninskih zavezancev, saj je po pozivu sodišča tudi to navedla v vlogi z dne 16. 5. 2022. Predlagateljica ni umaknila predloga za določitev preživnine od vložitve predloga, to je od 16. 12. 2021 do 15. 5. 2022. O preživnini za otroka za to obdobje je sodišče prve stopnje smelo in moralo odločati tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 98. člena v zvezi z drugim odstavkom 140. člena Družinskega zakonika - DZ), zato ne drži, da je odločalo preko zahtevka.

6. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).

7. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da znašajo povprečne denarne mesečne potrebe mld. A. A. 592,20 EUR, mld. B. B. pa 324,70 EUR. Po ugotovitvi, da ima predlagateljica 1.052,63 EUR mesečnih prejemkov, nasprotni udeleženec pa 1.117,48 EUR, je ob upoštevanju življenjskih stroškov, ki jih imata starša otrok, odločilo, da je primerno in v korist otrok, da nasprotni udeleženec za mld. A. A. mesečno prispeva znesek preživnine v višini 260,00 EUR, za mld. B. B. pa v višini 130,00 EUR.

8. Ne drži, da je sodišče zmotno ugotovilo denarne potrebe mld. otrok. Sodišče je pravilno ocenilo, da znašajo stanovanjski stroški za vsakega od otrok od 116,00 EUR do 120,00 EUR. Pri tem je pravilno upoštevalo, da znašajo stroški za najemnino 300,00 EUR, za elektriko pa med 50,00 EUR in 60,00 EUR. Ne drži pritožbena navedba, da ni izkazano, da predlagateljica tudi plačuje najemnino, kot je sicer izkazana z Najemno pogodbo z dne 1. 6. 2022, še sploh pa ne, da jo plačuje že od 16. 12. 2021 dalje. Nekonkretizirana in z ničemer dokazno podprta je pritožnikova navedba, da je Najemna pogodba zgolj fiktivna, nepomembno pa je, da v njej ni navedeno, kam naj se najemnina plačuje, saj to ni bistvena sestavina pogodbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo predlagateljici, da najemnino plačuje najemodajalcu na roke, saj življenjsko ni logično, da bi najemodajalec ne zahteval plačila najemnine, ki je določena v najemni pogodbi, ob dejanskem nespornem bivanju v stanovanju. Ne drži, da predlagateljica ni znala povedati, komu dejansko jo plačuje, saj je izpovedala, da jima da na roko, pri čemer iz celotne izpovedbe izhaja, da ta denar izroča šefici oziroma delodajalcema, ki sta jo sprejela pod streho in omogočila, da biva v njunem stanovanju (oziroma stanovanju last njune družbe) nad lokalom O. Prav tako glede na izpovedbo (l. št. 81 do 84) ne drži, da ni znala povedati, v kolikšnem znesku. Sicer pa sam pritožnik navaja, da je izpovedala, da plačuje 300,00 EUR, ne drži pa, da je izpovedala, da je to znesek z vsemi stroški vred, saj je izpovedala, da mora dodatno plačati elektriko v znesku 50,00 do 60,00 EUR. Tudi če iz Najemne pogodbe izhaja, da znaša najemnina 300,00 EUR mesečno, poleg tega pa najemnik plačuje še individualne obratovalne stroške in skupne obratovalne stroške, pritožbeno sodišče ne more zaključiti, kot meni pritožnik, da sta vsebina Najemne pogodbe in izpoved predlagateljice povsem različni, saj je predlagateljica izpovedala tudi o stroških elektrike, ki niso zajeti v najemnini. Plačila najemnine je predlagateljica dokazala s svojo izpovedbo. Sodišče pa ji je utemeljeno verjelo tudi iz razloga, ker je dvige gotovine, ki jo je porabila za plačilo najemnine, izkazala z izpiski iz prometa na svojem transakcijskem računu. Predlagateljica je zatrjevala, da mesečno plačuje najemnino v navedeni višini in ne da dviguje poljubne zneske - o tem je (le) izpovedala. Zato ne drži, da plačila najemnine ne morejo dokazovati dvigi poljubnih zneskov, kot jih je v sklepu navedlo sodišče, česar pa predlagateljica niti ni zatrjevala. Zato ni utemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da plačilo najemnine dejansko ni dokazano. Ker se je, kar je nesporno, predlagateljica odselila iz skupnega doma že konec novembra 2021 oziroma v začetku decembra 2021, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so bivalni stroški v ocenjeni višini nastajali že vse od vložitve predloga dalje.

9. Ne drži niti pritožbena navedba, da so zmotno ugotovljene potrebe otrok glede oblačil in obutve v višini 90,00 EUR za A. A., saj da so ocenjene previsoko in znašajo največ 70,00 EUR na mesec. Sodišče prve stopnje je pri oceni teh potreb za A. A. povsem upravičeno sledilo izpovedbi predlagateljica. Izpovedala je, da mld. A. A. (ki nesporno trenira nogomet) vsaka dva meseca kupi adidaske za znesek 50,00 EUR, ker mu noga zraste in jih uniči, dodatno pa mora kupiti še kopačke za znesek 70,00 EUR, ki jih sedaj uporablja že pol leta. Sicer pa na dva meseca za mld. A. A. odšteje še 100,00 EUR za dvojne ali trojne kratke hlače, ki jih kupi za znesek 19,00 EUR, dve ali tri kratke majice, spodnje perilo in nogavice, pri čemer pa bo jeseni morala kupiti vso novo garderobo, saj bo dolge hlače, ki jih je prej nosil od septembra do maja, zagotovo prerasel. Ker pa je predlagateljica tudi s priloženimi računi izkazala del ocenjenih stroškov, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ocenilo, da je mesečni strošek oblačil in obutve v višini 90,00 EUR za mld. A. A. zagotovo realen.

10. Glede na določbo drugega odstavka 190. člena DZ je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi stroške za poletni dopust. Sledilo je predlagateljici, da je za dopust z otrokoma odštela 800,00 EUR. Nasprotni udeleženec s pritožbeno navedbo, da ne zmore stroška dopusta, ki ga je sodišče upoštevalo, in navedbo, da otroka letos poleti niti na bazen ni mogel peljati, saj nima tega stroška s čim plačati, ne izpodbija ugotovitve sodišča, da je potrebno tudi strošek oddiha upoštevati in da je nastal v navedeni višini. Ob obrazloženem pritožnik zmotno meni, da sodišče tega stroška med potrebe otrok ne bi smelo vključiti iz razloga, ker jih nasprotni udeleženec ne zmore kriti.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče napačno ugotovilo zmožnosti tako predlagateljice kot nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je dohodke predlagateljice in nasprotnega udeleženca ugotovilo na podlagi izpiskov FURS-a, dodatno pa še obrazložilo, da tudi izpiski prometa in stanja na TRR predlagateljice in nasprotnega udeleženca izkazujejo le prihodke, ki sta jih izpovedala oba udeleženca. Drži, da je predlagateljica izpovedala, da zasluži med 1.200,00 EUR in 1.300,00 EUR s potnimi stroški vred, prav tako drži, da iz prometa na njenem TRR računu za čas od 16. 12. 2021 do 10. 5. 2022 izhajajo nakazila (plača) dne 14. 1. 2022 v višini 1.323,10 EUR, 14. 2. 2022 v višini 1.318,26 EUR, 15. 3. 2022 v višini 1.218,22 EUR, 14. 4. 2022 v višini 1.270,68 EUR. Tudi če se pritrdi nasprotnemu udeležencu, da so predlagateljičini mesečni zaslužki iz naslova plače višji od plač nasprotnega udeleženca v istem zgoraj navedenem obdobju, to ne pomeni, da je sodišče napačno ugotovilo zmožnosti predlagateljice in nasprotnega udeleženca, saj je po oceni pritožbenega sodišča kljub temu pravilno ocenilo zmožnosti, upoštevaje še druge relevantne okoliščine. Pritožnik z ničemer ne izkazuje pritožbene navedbe, da mu je znano, da predlagateljica vsak mesec dobiva še vsaj po 200,00 EUR na roko. Ne drži niti, da je splošno znano, da gostinci dobivajo plačane nadure, največkrat na roke. Za navedbo, da nasprotni udeleženec, zaposlen kot poštar pri Pošti Slovenije, te možnosti nima, pa prav tako ne ponudi v pritožbi nobenega dokaza in gre torej za pavšalno navedbo. Sodišče prve stopnje je pri oceni zmožnosti obeh staršev upoštevalo, da predlagateljica prejema še otroški dodatek za oba otroka. Pravilno je obrazložilo, da ni mogoče spregledati, da je seštevek povprečnih mesečnih stroškov obeh mld. otrok zelo visok glede na premoženjsko stanje obeh staršev in njune življenjske stroške, zaradi česar je otroški dodatek v skupnem znesku 210,71 EUR (oziroma v višini 105,00 EUR za vsakega mld. otroka) upoštevalo kot korektiv slabšega premoženjskega stanja staršev in tako tudi pri odmeri preživnine. Utemeljeno je zaključilo, da bo nasprotni udeleženec zagotovo zmogel prispevati preživnino v višini 260,00 EUR, za mld. A. A. 130,00 EUR za mld. B. B. Preostala denarna sredstva za kritje denarnih potreb mld. otrok bo morala prispevati mati, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je predlagateljici prepuščena vsakodnevna vzgoja in varstvo otrok. Nasprotnemu udeležencu bo po plačilu preživnine v skupnem znesku 390,00 EUR ostalo glede na ugotovljen povprečni dohodek (1.117,48 EUR) še 727,48 EUR in bo lahko s tem pokril tudi svoje stroške, ki pritožbeno neizpodbijano znašajo od 599,40 EUR do 604,90 EUR. V slednjih stroških je sodišče prve stopnje upoštevalo kredit za hišo in zavarovanje, ne pa tudi leasinga za avto, ker te trditve ni izkazal niti s svojo izpovedbo. Zato po obrazloženem ni prepričljiva njegova pritožbena navedba, da ob plači, ki jo prejema in ob stroških, ki jih ima mesečno s svojim bivanjem, nikakor ni mogoče, da bi plačeval preživnino za oba otroka v višini 390,00 EUR in da mu še za hrano ne ostane. Neutemeljeno je tudi zavzemanje pritožnika, da bi moralo sodišče upoštevati, da si je predlagateljica kupila nov avto, za katerega ima leasing, in prodala skupni avto, saj so ta dejstva v tem postopku nerelevantna.

12. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih (II. in III. točka izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. Pritožbeno sodišče je na podlagi 101. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZNP-1 odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, saj je ta tekel v korist skupnih otrok, pri tem pa je sodišče upoštevalo tudi premoženjsko stanje obeh udeležencev.