- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep Cst 2/2026
ECLI:SI:VSLJ:2026:CST.2.2026 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
Slamnati (nedelujoči) direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 10. 2025 (p. d. 60) nekdanjima direktorjema stečajnega dolžnika A. A. in B. B. naložilo solidarno plačilo založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR. B. B. je zoper del sklepa, ki se nanaša nanj, vložil ugovor (p. d. 62), ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 11. 2025 zavrnilo (p. d. 67).
2.Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP) pritožuje B. B., ki smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev njegovemu ugovoru. Stroškov ne priglaša.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stečajna masa ne zadošča za vračilo založenega predujma, zato je plačilo tega zneska naložilo zakonitima zastopnikoma stečajnega dolžnika, ki sta to funkcijo opravljala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka (prvi je bil poslovodja od 3. 11. 2016 do 27. 9. 2022, pritožnik pa od 27. 9. 2022 do 21. 6. 2024, ko se je nad dolžnikom na predlog upnika začel stečajni postopek). Pritožnik, ki kljub insolventnosti stečajnega dolžnika ni pravočasno vložil predloga za začetek stečajnega postopka, po presoji sodišča prve stopnje ni izkazal okoliščin, ki bi ga razbremenile odgovornosti vračila predujma. Njegove navedbe, da je bil poslovodja stečajnega dolžnika ves čas A. A., sam pa je bil le nedelujoči oziroma slamnati direktor, je zavrnilo kot nerelevantne in neizkazane.
6.Pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da stečajna masa ne zadošča za vračilo predujma in da poslovodstvo stečajnega dolžnika v roku enega meseca po nastopu insolventnosti ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka. Prav tako ne navaja, da družba v času, ko je bil poslovodja, ni bila trajneje nelikvidna oziroma da bi vzrok trajne nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ne bi mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V pritožbi ponavlja, da je bil le fiktivni direktor stečajnega dolžnika in ni imel nobenih pooblastil oziroma vpliva na poslovanje podjetja, pa tudi ne dostopa do podatkov o podjetju, da bi lahko predlagal začetek stečajnega postopka. Meni, da izpodbijani sklep ni (u)pravičen, saj je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, oziroma drugače ni mogel ravnati. To naj bi bilo znano tudi stečajnemu upravitelju, ki je komuniciral prav z A. A. in pritožnika o vsem ni obveščal, sodišče prve stopnje pa se do tega ni opredelilo. Napačno je povzelo tudi njegovo izpovedbo o neobstoju sredstev na računu družbe, saj tedaj ni govoril o poslovanju na splošno, temveč se je o blokadi računa seznanil kot voznik, ko s službeno kartico ni mogel točiti goriva. Graja tudi zavrnitev njegovega dokaznega predloga z zaslišanjem računovodje, ki je bil substanciran in bi potrdil ugovorne navedbe.
7.Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih okoliščin in odločitev pravilno oprlo na stališče sodne prakse, da se slamnati (nedelujoči) direktor svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge. Direktor družbe z omejeno odgovornostjo namreč na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa, pri opravljanju svojih nalog pa mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in po1tenega gospodarstvenika (prvi in 1esti odstavek 515. 1lena ter prvi odstavek 263. 1lena Zakona o gospodarskih dru7ebah - ZGD-1). Polo7eaja formalnega (slamnatega) poslovodje ni mo7eno razlagati na na0din, da je tak poslovodja prost vsake obveznosti v zvezi z vodenjem dru7ebe in s tem vsake odgovornosti za 1kodo, ki dru7ebi tudi zaradi njegove opustitve ustrezne skrbnosti nastane.
8.Glede na opisane razloge prito7enik na more uspeti s posplo1enimi navedbami, da kot navidezni direktor s poslovanjem dru7ebe ni bil seznanjen in da zato ni mogel predlagati ste0daja. Ne nazadnje je priznal, da je vedel za blokado ra0duna dru7ebe. Glede na funkcijo, ki mu je omogo0dala pridobitev informacij o poslovanju dru7ebe, ni relevantno, kako se je z blokado ra0dunov seznanil; zapisnik o naroku, na katerem je bil zasli1an, pa tudi sicer ne potrjuje, da se je to zgodilo tako, kot je opisal v prito7enbi, saj takih izpovedb ni podal. Prito7enik ni uspel utemeljiti niti o0ditka, da je sodi10de prve stopnje zagre61ilo procesno kr61itev z zavrnitvijo zasli1anja ra0dunovodje. 7ee zato ne, ker v prito7enbi ni pojasnil, katere ugovorne navedbe je 7eelel na ta na0din dokazovati. Njegov ugovor tudi sicer vsebuje le posplo1eno (in zato nesklep0dno) sklicevanje na navideznost njegovega direktorskega polo7aja oziroma prelaganje odgovornosti na dejanskega direktorja. Drugih okoli610din, ki bi mu prepre0devale seznanitev s poslovanjem dru7ebe oziroma vlo7eitev predloga za za0dek ste0dajnega postopka, ni navajal, nesklep0dnih trditev pa ni treba dokazovati. Obravnavani dokazni predlog je bil zato pravilno zavrnjen.
9.Prito7ebne navedbe glede na navedeno niso utemeljene. Vi1je sodi10de prav tako ni zasledilo kr61itev, na katere pazi po uradni dol7enosti (drugi odstavek 350. 1lena ZPP v zvezi s 366. 1lenom ZPP in prvim odstavkom 121. 1lena ZFPPIPP), zato je prito7ebo zavrnilo in sklep sodi10de prve stopnje potrdilo (2. to0dka 365. 1lena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. 1lena ZFPPIPP).
-------------------------------
1