Jedro

Tožnik nima prav, kolikor trdi, da je obdavčen samo dobiček iz prodaje vrednostnih papirjev, konkretno delnic, in s tem neposredna materialna korist, ki izhaja iz kupnine. Obdavčen je namreč, po določbi 58. člena ZDoh nedvomno tudi dobiček, dosežen pri njihovi zamenjavi, s tem pa tudi dobiček, dosežen pri preoblikovanju navadnih delnic v prednostne, kakršno je bilo opravljeno v konkretnem primeru.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Davčnega urada A št. … z dne 31. 5. 2002, v zvezi s popravnim sklepom, po kateri se tožniku odmeri davek od dobička iz kapitala za leto 2001 od davčne osnove … SIT po stopnji 30% v višini … SIT, in obenem zavrnila zahtevek tožnika, da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 28. 2. 2002 vložil napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev za obdobje od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2001 ter napovedal dobiček od prodaje vrednostnih papirjev v višini … SIT. Prvostopni organ je upošteval podatke iz napovedi ter na podlagi teh podatkov ugotovil dobiček v višini … SIT. Do razlike v višini davčne osnove oziroma dobička je prišlo zaradi napačnega izračuna revalorizacije nabavne vrednosti vrednostnih papirjev s strani tožnika. Od tako ugotovljene davčne osnove je odmeril davek od dobička iz kapitala po veljavni stopnji 30% v znesku … SIT. Odločba je bila pomotoma izdana na ime DD in navedena napačna davčna številka, kar pa je bilo popravljeno s sklepom o popravi pomote. Sicer pa je bila izdana na podlagi napovedanih podatkov, z manjšimi odstopanji pri izračunu revalorizacije, ki je v korist tožnika, zato jo je prvostopni organ po presoji tožene stranke upravičeno izdal v skrajšanem postopku. Pravilna pa je, po presoji tožene stranke, izdana odločba tudi po vsebini. Pravna podlaga zanjo izhaja iz določb Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 in 44/96 – v nadaljevanju: ZDoh), ki urejajo obdavčenje dobička iz kapitala in ki jih tožena stranka v celoti citira. V drugem odstavku 58. člena je tako izrecno določeno, da se za obdavčeno prodajo kapitala šteje tudi zamenjava kapitala, s tem pa je obdavčeno tudi preoblikovanje navadnih imenskih delnic v prednostne kumulativne participativne delnice, ki je bila opravljena v konkretnem primeru. Zakon o gospodarskih družbah omogoča takšno preoblikovanje. Izvedla ga je Kmečka družba holding d.d., na podlagi sklepa skupščine delničarjev. Vsak delničar je imel možnost, da podpiše izjavo o sprejemu preoblikovanja. KDD vodi v centralnem registru ločeno evidenco navadnih imenskih delnic in kumulativnih participativnih prednostnih delnic za posameznega delničarja. Na podlagi sklepa skupščine o preoblikovanju delnic je bilo v centralni register vpisano določeno število navadnih imenskih delnic z oznako ABC in določeno število prednostnih participativnih imenskih delnic družbe z oznako UVZ. Delnice UVZ dajejo imetniku posebne pravice, ki jih tožena stranka našteje. Učinek sprememb pri preoblikovanju je takšen, da se zamenjava vrednostnih papirjev, ki je posledica preoblikovanja navadnih imenskih delnic v kumulativne participativne prednostne delnice, šteje za prodajo kapitala v skladu z drugim odstavkom 58.člena ZDoh. To pa pomeni, da je bil tožniku davek od dobička od kapitala odmerjen v skladu s predpisi in da je zato pritožba neutemeljena. Ker je zavrnila pritožbo, pa je tožena stranka zavrnila tudi zahtevo, da se tožniku povrnejo stroški postopka.

Tožnik vlaga tožbo, ker se z odločbo tožene stranke ne strinja. Meni, da lahko plača davek le od pridobljene materialne koristi, dosežene s prodajo in ne od preoblikovanja delnic. Jasnega stališča o tem vse do oddaje napovedi tudi ni imel prvostopni Davčni urad. Zato določeni davčni zavezanci v zvezi s preoblikovanjem delnic davka od dobička od kapitala sploh niso napovedali, posledično pa je tožnik kot davčni zavezanec v neenakopravnem položaju. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in napadeno odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja že tožena stranka, je po določbah 58. člena ZDoh zavezanec za davek od dobička iz kapitala vsak, ki doseže dobiček s prodajo vrednostnih papirjev oziroma deležev v kapitalu, če je bila njihova prodaja izvršena pred potekom treh let od pridobitve. Pravilno tudi poudari, da se po isti zakonski določbi za prodajo šteje tudi zamenjava kapitala, za kar naj bi šlo v konkretnem primeru. Tožnik nima prav, kolikor trdi, da je obdavčen samo dobiček iz prodaje vrednostnih papirjev, konkretno delnic, in s tem neposredna materialna korist, ki izhaja iz kupnine. Obdavčen je namreč, po določbi 58. člena ZDoh, nedvomno tudi dobiček, dosežen pri njihovi zamenjavi, s tem pa tudi dobiček, dosežen pri preoblikovanju navadnih delnic v prednostne kakršno je bilo opravljeno v konkretnem primeru, in ki je, kot nesporno v dejanskem in pravnem pogledu, podrobno opisano v izpodbijani odločbi. Tudi v tem primeru se namreč delnice zamenjajo in le na ta način se obdavči tudi dobiček in s tem tista korist, ki se doseže pri zamenjavi in ki je rezultat drugačne (višje) vrednosti pridobljenih delnic z ozirom na vrednost zamenjanih ob pridobitvi. Takšna korist pa je bila v konkretnem primeru nedvomno, in med strankama tudi nesporno, ugotovljena. Izhaja namreč že iz davčne napovedi in se kot takšna, z manjšim odstopanjem v tožnikovo korist, upošteva kot dobiček in s tem kot davčna osnova v odmerni odločbi. Stališče oziroma (ne)vednost Davčnega urada Ptuj v zvezi s preoblikovanjem delnic ter njihovo obdavčitvijo, še preden je bila oddana davčna napoved, pri tem ne more biti odločilno. Sicer pa tožnik v tej zvezi ne pove nič konkretnega. Dejstvo je, da je pravilno oddal davčno napoved in da je bila le-ta v nadaljevanju pravilno upoštevana pri davčni odmeri. Kolikor drugi davčni zavezanci ob enaki pravni in dejanski situaciji niso napovedali davka od dobička iz kapitala, pa to ni pravilno in se zato tožnik na takšno, nepravilno ravnanje drugih zavezancev ne more uspešno sklicevati. Za red na tem področju skrbi Davčna uprava, ki ima vse možnosti, da v primeru nepravilnega in nezakonitega ravnanja zavezancev ukrepa na prisilen način, tako da izda odmerne odločbe po uradni dolžnosti, oziroma da takšno ravnanje na ustrezen način sankcionira.

Ker je po povedanem odločba tožene stranke zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.