Jedro

Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje za potrebe nepremičnine parc. št. 423/1 k.o. S., last predlagateljice, v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine dovolilo nujno pot, ki od javne ceste parc. št. 2487 k.o. S. od zemljiškokatastrskih točk 577 in 578 v ravni liniji poteka po že obstoječi utrjeni makadamski poti po severnem robu nepremičnine parc. št. 424/2 k.o. S., last nasprotnega udeleženca, do zemljiškokatastrskih točk 573 (pravilno 583) in 584, kjer zavije na nepremičnino parc. št. 424/1 k.o. S. Nujna pot je povprečne širine 3,40 m in povprečne dolžine 37 m (I. točka izreka). Uporabo nujne poti je dovolilo za hojo in vožnjo z osebnimi vozili ter za čas gradnje objektov na nepremičnini parc. št. 423/1 k.o. S. za dostop z vso potrebno gradbeno mehanizacijo (II. točka izreka). Skladno s III. točko izreka je skica terenske izmere izvedenca geodetske stroke A. A. z dne 24. 11. 2020 sestavni del prvostopenjskega sklepa. Po IV. točki izreka je predlagateljica v roku 30 dni dolžna nasprotnemu udeležencu plačati denarno nadomestilo v višini 2.819,00 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroške postopka krije predlagateljica (V. točka izreka), o višini le-teh pa bo odločeno s posebnim sklepom (VI. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščenki pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).1 Vztraja pri stališču, da predmetni postopek pomeni zlorabo instituta nujne poti. Poudarja, da sta pravna prednika predlagateljice, njena starša, predhodno že izčrpala vse pravne poti z namenom, da bi pridobila pravico do vožnje po obravnavani poti. Že v letu 2015 sta zoper nasprotnega udeleženca vodila postopek za določitev nujne poti. V korist svojih nepremičnin parc. št. 423/12 in 424/1 sta njen potek zahtevala po isti poti, po kateri nujno pot uveljavlja predlagateljica v predmetnem postopku. Predlog za določitev nujne poti za parcelo 424/1 je bil zavrnjen, postopek za določitev nujne poti v korist parcele 423/1 pa je bil ustavljen (zadeva N 19/2015). V nadaljevanju sta pravna prednika predlagateljice zoper nasprotnega udeleženca vodila postopek za ugotovitev služnostne pravice po tej isti poti, njun zahtevek pa je bil s sodbo P 68/2016 z dne 19. 3. 2018 zavrnjen. Predlagateljica je bila kot najbližja sorodnica s tekom teh postopku vseskozi seznanjena in navedenih dejstev v predmetnem postopku tudi ni prerekala, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati kot nesporne. Lastninska pravica na parceli št. 423/1 je tako bila prenesena na predlagateljico ob zavedanju, da nepremičnina nima povezave z javno cesto. Takšno situacijo pa so pogodbeniki želeli ustvariti prav zato, da je predlagateljica lahko vložila obravnavani predlog, zaradi česar gre v predmetni zadevi za zlorabo instituta nujne poti. Na zlorabo pravice kaže tudi dejstvo, da je predlagateljica sprva navajala, da je ustanovitev nujne poti potrebna za obdelovanje nepremičnine s kmetijskimi stroji. Šele po tem, ko je bilo izpostavljeno, da njenega zemljišča že zaradi naklona le-tega ni mogoče obdelovati s kmetijsko mehanizacijo, pa je povsem spremenila svoje trditve glede predvidenega namena uporabe nepremičnine. Glede na takšne navedbe pritožnika je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno zaključilo, da je za odločitev v predmetni zadevi bistveno zgolj, da je predlagateljica lastnica nepremičnine, v korist katere zahteva ustanovitev nujne poti ter da so izpolnjene ostale predpostavke za določitev nujne poti po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ). V celoti je spregledalo 12. člen SPZ, ki zlorabo pravice uvršča med temeljna načela stvarnega prava. Pravica do ustanovitve nujne poti v korist določene nepremičnine namreč preneha tam, kjer se začne njena zloraba. Namen zakona nikakor ni nuditi varstvo v zadevah, kjer je stranka zavestno in hote ustvarila situacijo, v kateri nepremičnina nima povezave z javno cesto, in sicer z izključnim namenom nadaljnjega sklicevanja na institut nujne poti. Z ozirom, da sodišče prve stopnje neprerekanih navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi ni presojalo z vidika načela prepovedi zlorabe pravic, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Kot nerelevantne je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo tudi navedbe nasprotnega udeleženca, da nepremičnini parc. št. 424/1 in 423/1 predstavljata zaokroženo celoto, pri čemer ima nepremičnina 424/1 neposreden stik z javno cesto. Nasprotni udeleženec s pritožbo nasprotuje tudi s prvostopenjskim sklepom določeni trasi nujne poti. Meni, da sodišče prve stopnje vprašanje njenega poteka ni argumentirano pretehtalo skladno z načelom sorazmernosti (88. in 89. člen SPZ), pri čemer opozarja tudi na zgolj parcialno povzemanje njegove izpovedi v zvezi s predvideno uporabo sporne poti oziroma dela zemljišča, po katerem ta poteka, za lastne potrebe. Podrejeno pa pritožnik kot prenizko graja tudi s prvostopenjskim sklepom določeno nadomestilo za nujno pot. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni v smeri pritožbenih navedb, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo prvostopenjskemu sodišču vrne v novo odločanje.

3. Predlagateljica v pritožbenem odgovoru v celoti prereka pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca ter se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri čemer je argumentirano obravnavalo zgolj tiste, ki so za predmetno odločitev ključnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pri tem je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 37. členom ZNP, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Že uradni preizkus pokaže, da se sodišče prve stopnje, zaradi zmotnega prepričanja, da to ni pravno pomembno za odločitev v zadevi, ni argumentirano opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi instituta nujne poti z vložitvijo obravnavanega predloga. Z ozirom, da izpodbijani sklep posledično nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba, je bila potrebna odločitev kot izhaja iz zgornjega izreka.

6. Nujna pot predstavlja prisilen poseg v lastninsko pravico, zato morajo biti za njeno določitev izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (88. člen in 89. člen SPZ). Pri ustanovitvi nujne poti si vselej nasproti stojita dva interesa. Na eni strani je interes lastnika nepremičnine, ki nima potne povezave z javnim cestnim omrežjem ali bi bila ta povezana z nesorazmernimi stroški (prva kumulativno zahtevana predpostavka za ustanovitev nujne poti). Na drugi strani je interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot, saj ta prinaša stalne ali občasne motnje ter omejevanja in škodo. Ta nasprotujoča interesa je ob ustanovitvi nujne poti potrebno uskladiti. Sodišče lahko nujno pot namreč ustanovi le, če bi s tem za gospodujočo nepremičnino nastala večja korist, kot znaša škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini (druga kumulativno zahtevana predpostavka za določitev nujne poti). Harmonizacijo obeh izpostavljenih interesov regulira načelo sorazmernosti, ki zahteva, (1) da mora imeti omejitev lastninske pravice utemeljitev v nekem legitimnem cilju, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, (2) da more biti omejitev za dosego cilja primerna in nujno potrebna ter (3) da mora biti dosežena korist v sorazmerju s posegom v lastninsko pravico.3

7. V obravnavanem primeru je nasprotni udeleženec s pravočasnimi in konkretiziranimi navedbami problematiziral prvo od zgoraj navedenih zahtev. Zatrjeval je, da gre v obravnavani zadevi za zlorabo instituta nujne poti, to svoje stališče pa je hkrati argumentirano utemeljil z navedbami, ki jih tehtno izpostavlja v pritožbi, v tej zvezi pa je ponudil tudi dokaze (sodne odločbe v prilogah B3, B4 in B5). Pojasnil je, da sta že pravna prednika predlagateljice, njena starša, izčrpala pravne možnosti z namenom pridobitve pravice do vožnje prav po sporni poti. Njun predlog za določitev nujne poti za parcelo 424/1 je bil pravnomočno zavrnjen, za parcelo 423/1 pa je bil postopek ustavljen. Pravnomočno je bil zavrnjen tudi njun nadaljnji zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice po tej poti. Predlagateljica, z družino živeča v stanovanjski hiši staršev (parcela 424/1), je bila kot najožja sorodnica s tekom teh postopkov vseskozi seznanjena. Po trditvah nasprotnega udeleženca sta pravna prednika predlagateljice lastninsko pravico na parceli 423/1 po zaključku zgoraj omenjenih sodnih postopkov prenesla nanjo zgolj zaradi tega, da bo predlagateljica za to nepremičnino lahko predlagala določitev nujne poti po pritožnikovi parceli (aktivna legitimacija), pri čemer so se vsi zavedali, da parcela 423/1 nima potne povezave z javnim cestnim omrežjem. Po prepričanju nasprotnega udeleženca gre torej za očitno zlorabo instituta nujne poti, ki mu ni mogoče nuditi pravnega varstva. V tej smeri po njegovem mnenju kaže tudi dejstvo, da je predlagateljica v predmetnem postopku spreminjala navedbe glede načina in obsega uporabe zahtevane nujne poti.

8. Zloraba pravice nastopi tedaj, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Gre za izvrševanje pravice zunaj pravnih meja. V pravu namreč ni pravic, ki bi se lahko izvrševale v nasprotju s svojim ciljem ali namenom. Zloraba pravice torej pomeni izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom.4 Iz zgoraj izpostavljenih navedb nasprotnega udeleženca pa je razbrati, da ta v zvezi s predmetnim predlogom za določitev nujne poti po njegovi nepremičnini, v povezavi s predhodno opravljenim prenosom lastninske pravice na parceli 423/1 na predlagateljico, uveljavlja prav navedeno. Zatrjuje torej, da predmetni predlog za določitev nujne poti nima opore v legitimnem cilju, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine. To pa se, kot izpostavljeno že zgoraj (6. točka obrazložitve), v skladu z načelom sorazmernosti ob tehtanju interesov lastnika gospodujoče nepremičnine ter nepremičnine, po kateri je predlagana nujna pot, zahteva in je za odločitev o predmetnem predlogu za določitev nujne poti pravno pomembno. Sodišče prve stopnje je to spregledalo. Že iz prvega odstavka 67. člena Ustave RS izhaja, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Konkretizacijo te določbe v okviru temeljnega načela predstavlja 12. člen SPZ (prepoved zlorabe), ki določa, da je lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice omejen z enakimi pravicami drugih (prvi odstavek 12. člena SPZ). Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo temu sodišču vrnilo v novo odločanje. Z ozirom, da zatrjevanja nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti oziroma zlorabi lastninske pravice pred sodiščem prve stopnje doslej niso bila vsebinsko presojana, bi drugačna odločitev pregloboko posegla v pravico strank do obravnavanja ter pritožbe, kot ustavno varovanih procesnih jamstev.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki sta jih priglasila tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, se skladno s tretjim odstavkom 165. člena pridrži za končno odločbo.

11. V okviru novega odločanja bo sodišče prve stopnje upoštevalo v zgornji obrazložitvi izpostavljena materialnopravna izhodišča. Ta zahtevajo, da se v okviru presoje utemeljenosti obravnavanega predloga za določitev nujne poti pretehtajo tudi navedbe nasprotnega udeleženca o tem, da je bila lastninska pravica na parceli 423/1 na predlagateljico s strani njenih staršev prenesena zgolj z namenom, da se s tem vnovič odpre možnost uveljavljanja predloga za določitev nujne poti, s čemer bi se v breme nasprotnega udeleženca obšli učinki pravnomočnih sodnih odločb v postopkih, ki sta jih zaradi uveljavitve pravice do uporabe sporne poti zoper njega predhodno vodila že starša predlagateljice (prepoved zlorabe pravice po 12. členu SPZ, nedopustna podlaga pravnega posla po 39. členu Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ oziroma nedopusten nagib za sklenitev pogodbe po 40. členu OZ). Predlagateljica se v prepričanju, da rezultati predhodnih sodnih postopkov njenih pravnih prednikov zoper nasprotnega udeleženca zaradi pridobitve pravice do uporabe sporne poti za odločitev v zadevi niso merodajni, do navedb nasprotnega udeleženca o zlorabi pravice do nujne poti sicer še ni argumentirano opredelila. V kolikor bi se v zvezi s tem vprašanjem povezana dejstva med strankama pokazala kot sporna, bo sodišče prve stopnje, ker nepravdni postopek ni prirejen za obravnavanje spornih dejanskih vprašanj, ravnalo skladno z 9. členom ZNP-15 in tistega, čigar pravico bo ocenilo za manj verjetno, napotilo na pot pravde. V tej naj se razreši vprašanje, ali je predmetni predlog za določitev nujne poti posledica izvrševanja lastninsko pravnih upravičenj v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava ter namenom teh upravičenj oziroma z izključnim in očitnim namenom, da se drugemu škoduje (navidezno izvrševanje pravice po drugem odstavku 12. člena SPZ, ki prav tako pomeni zlorabo pravice).6 V kolikor bi se kot resnično izkazalo, da predmetni predlog za določitev nujne poti pomeni zlorabo pravice predlagateljice, da za redno rabo nepremičnine v svoji lasti pridobi potno povezavo z javnim cestnim omrežjem, mu sodišče ne sme nuditi pravnega varstva. Sprejeto odločitev naj sodišče prve stopnje skrbno obrazloži. 1 Skladno s prehodno in končno določbo 216. člena ZNP-1 se nepravdni postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov, torej po ZNP. 2 Vse v predmetnem sklepu navedene nepremičnine sodijo v k.o. S. 3 Povzeto po A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 461, 465, 466 in 467. 4 A. Berden v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 93, 94, 97,98 in 99. 5 Skladno s prehodno in končno določbo 216. člena ZNP-1 se nepravdni postopek, začet pred uveljavitvijo tega predpisa, v primeru razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo odločanje v času veljavnosti ZNP-1 v ponovnem odločanju nadaljuje po določbah sedaj veljavnega ZNP-1. 6 A. Berden v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 107.