Jedro

V skladu z načelom avtonomije volje sta pogodbeni stranki določili tožničine pravice, če pravna prednica ne bi izpolnila svojih obveznosti - da zahteva vrnitev tistega, kar je dala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je 12.7.1990 z družbo K. d.o.o. D. (po podatkih poslovnega registra je registrsko sodišče 18.9.2000 družbo na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, Ur. l. RS št. 54/99, izbrisalo iz sodnega registra; ustanovitelja družbe sta bila prvi toženec in N. Z., ki je umrla, postopek pa sta prevzela dediča - drugi in tretji toženec) sklenila pogodbo, s katero je na družbo prenesla pravico uporabe (za družbeno lastnino) nepremičnine parc. št. 261/1 k.o. ..., družba pa se je zavezala zemljišče komunalno opremiti, zgraditi objekte in tožnici plačati odškodnino po vrednosti zemljišča na dan prodaje objekta, vse v petih letih. Pogodbeni stranki sta se dogovorili še, da če družba v petih letih svojih obveznosti ne izpolni, mora vrniti zemljišče tožnici. Ker toženka svojih obveznosti ni izpolnila in ker je potekel petletni rok, je tožnica zahtevala vrnitev zemljišča. Prvostopenjsko sodišče je (v delu, ki je pomemben za revizijo) zahtevku ugodilo in naložilo tožencem, da morajo tožnici v 15 dneh izročiti zemljiško parcelo št. 261/1 k.o. ... skupaj z morebitnimi objekti, prosto oseb in stvari in ji izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice pri omenjeni zemljiški parceli v korist tožnice. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo prvega toženca zoper odločitev o glavni stvari zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženci v pravočasni reviziji uveljavljajo revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjujejo, da izpodbijana sodba nima razlogov o pritožbenih navedbah. Tožnica do leta 2003 ni podala izjave o razdrtju pogodbe.

Reviziji sta bili vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče se je v obrazložitvi opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so bile za odločitev bistvenega pomena. Ni pa se sodišču treba opredeljevati do navedb, ki na odločitev ne morejo vplivati. V delu, v katerem toženci trdijo, da naj bi sklenili ustni dogovor za izgradnjo plinovoda, nedovoljeno posegajo v ugotovljeno dejansko stanje.

Sodišči sta ugotovili naslednja odločilna dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano: - s pogodbo 12.7.1990 je tožnica na pravnega prednika tožencev - K. d.o.o. D. prenesla pravico uporabe družbene lastnine na parc. št. 261/1 k.o. ... (tč. I in II pogodbe); - namen pogodbe je bil, da pravni prednik zemljišče komunalno opremi in zgradi proizvodne hale v roku 5 let (tč. III in IV pogodbe); - dogovorjena je bila obveznost prodaje objektov in izplačilo odškodnine za komunalno neopremljeno zemljišče tožnici (prvi odstavek tč. IV pogodbe); - dogovorjeno je bilo, da če pravni prednik v 5 letih ne izpolni svojih obveznosti, je dolžan zemljišče vrniti tožnici (drugi odstavek tč. IV pogodbe); - pravni prednik K. d.o.o. D. je bil 18.9.2000 izbrisan iz sodnega registra (po podatkih poslovnega registra družba ni v zakonsko določenem roku opravila uskladitve po prvem in drugem odstavku 580. člena Zakona o gospodarskih družbah); - sodišče je postopek nadaljevalo zoper družbenika - prvega toženca - in na podlagi dedovanja po drugi družbenici zoper njena dediča - drugega in tretjega toženca; - med prvim tožencem in podpisniki pogodbe (V. P. in P. M.) ni bil sklenjen ustni dogovor o izdelavi idejnih predlogov za izgradnjo plinovoda niti dogovor o ureditvi pogodbe z ELES-om za izgradnjo RTP ter za prestavitev daljnovoda; - tožnica je 19.12.1990 zemljišče parc. št. 261/1 k.o. ... izročila pravni prednici; - pravna prednica zemljišča ni komunalno opremila niti zgradila proizvodnih hal niti izplačala odškodnine.

Ob ugotovljeni okoliščini, da pravna prednica tožencev (družba K. d.o.o. D.) svojih obveznosti ni izpolnila, je pravilen materialnopravni zaključek, da ima tožnica pravico zahtevati vrnitev zemljiške parcele št. 261/1 k.o. ... in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim toženci dovoljujejo vknjižbo lastninske pravice na omenjeni zemljiški parceli v tožničino korist. V skladu z načelom avtonomije volje sta pogodbeni stranki določili tožničine pravice, če pravna prednica ne bi izpolnila svojih obveznosti - da zahteva vrnitev tistega, kar je dala. Tožnica je tožbo vložila 4.4.1997, pogodbo pa sta stranki sklenili 12.7.1990. Petletni rok za izpolnitev obveznosti družbe je potekel 12.7.1995, zastaranje pa je začelo teči 13.7.1995, kar pomeni, da tožničina pravica zahtevati vrnitev zemljiške parcele, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, 4.4.1997 ob vložitvi tožbe še ni zastarala. Za sklepanje o prekluziji tožničine pravice zahtevati vrnitev ni podlage ne v dogovoru strank ne v določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami). Dogovor o vrnitvi danega zaradi neizpolnitve po izteku petletnega roka tudi po presoji revizijskega sodišča logično vključuje dogovor o razvezi pogodbe.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007) zavrnilo neutemeljeno revizijo in z njo tudi priglašene stroške.