Jedro

Toženka kot prodajalka je tožniku kot kupcu v pogodbi o prodaji solastniškega deleža že izstavila za vknjižbo ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zato slednji od nje ne more uspeti s tožbo na izstavitev nove intabulacijske klavzule.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi toženka izrecno in nepogojno dovolila vknjižbo lastninske pravice pri njenem solastninskem deležu do 143/900 na nepremičnini parc. št. 344/2, k. o. X, v korist tožnika.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče sodbo tako spremeni, da zahtevku v celoti ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je nepravilna odločitev sodišča, da zemljiškoknjižno dovolilo, dano v pogodbi z dne 28. 11. 2005, zadošča pogojem za vknjižbo pri deležu 143/900 nepremičnine parc. št. 344/2, k. o. X, kjer je kot solastnica še vedno vpisana toženka. Po njegovi oceni iz zemljiškoknjižnega dovolila jasno izhaja, da je izdano zgolj za delež 4/15 solastniškega deleža tožnice na sporni parceli in tako je zemljiškoknjižno sodišče tudi dovolilo vknjižbo. Upoštevajoč stroga formalna pravila zemljiškoknjižnega postopka je zemljiškoknjižno sodišče spregledalo vsebino dovolila pri nepremičnini z ID znakom 000 in vknjižilo lastninsko pravico v korist tožnika pri deležu toženke do celote, saj bi tudi tam moralo izvesti vknjižbo zgolj do 9/64 njenega solastniškega deleža. Nepravilno je stališče sodišča, da je tožba preuranjena, ker zemljiškoknjižno sodišče o prenosu preostalega solastniškega deleža tožene stranke ni odločalo. Tožnik je vložil zemljiškoknjižni predlog skladno z zemljiškoknjižnim dovolilom, in sicer pri osnovnem položaju pri solastninskem deležu toženke na nepremičnini parc. št. 344/1 k. o. X do deleža 9/64, pri solastniškem deležu toženke na nepremičnini parc. št. 344/2 k. o. X pa do deleža 4/15. Vknjižbe do celote ni mogel zahtevati glede na izdano zemljiškoknjižno dovolilo. Zmotni so razlogi sodišča, da zemljiškoknjižno sodišče ni odločalo o zemljiškoknjižnem predlogu tožnika do celote. Če bi tožnik predlagal vknjižbo po pogodbi glede celotnega solastniškega deleža toženke, bi bil del predloga zavrnjen. Višje sodišče v Kopru se pri svoji odločitvi ni spustilo v presojo ustreznosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč je zgolj odločalo o pritožbi toženke glede pravočasnosti ugovora, zato se sodišče na nepravilno in dejansko nepreverjeno navedbo v obrazložitvi ni moglo sklicevati. Pogodba je bila v celoti izčrpana in na podlagi le-te predlagani vsi zemljiškoknjižni predlogi, kot jih je zemljiškoknjižno dovolilo v pogodbi dopuščalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Intabulacijska klavzula oziroma zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Med strankama ni sporno, da je tožnik od toženke po Pogodbi o prodaji solastninskega deleža, sklenjeni 28. 1. 2005, kupil celotna njena solastninska deleža na nepremičninah parc. št. 344/2 in 344/1, obe k. o. X, sporno pa je, ali mu je toženka v 4. členu pogodbe izstavila ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice.

5. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da zemljiškoknjižno dovolilo iz omenjene pogodbe v celoti zadošča pogojem iz 23. člena SPZ in 32. člena ZZK-1. Predložena intabulacijska klavzula je jezikovno jasna, saj prodajalka z njo izrecno dovoljuje, da se pri njenem solastninskem deležu na parc. št. 344/2, dvorišče 297 m2, stanovanjska stavba 103 m2, vpisane pri vl. št. 000, k .o. X do 4/15, in parc. št. 344/1 – dvorišče 93 m2, vpisani pri vl. št. 001, k. o. X do 9/64, vknjiži lastninska pravica na ime kupca A. G. Ni torej določeno, da tožnik dobi solastninski delež na solastninskem deležu toženke, temveč da se na njenem solastninskem deležu, ki je izrecno opredeljen, vknjiži lastninska pravica tožnika. Tožnik, ki je na podlagi omenjenega zemljiškoknjižnega dovolila uspel s predlogom za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 344/1 k. o. X do celotnega solastniškega deleža toženke kot prodajalke, zgolj delne vknjižbe za parc. št. 344/2 k. o. X, ni izpodbijal. Zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim mu je to vknjižilo solastninski delež zgolj na 13/225 omenjene parcele in ne na predlaganih 4/15, tudi ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa. Ker pa o njegovem predlogu za vknjižbo še ni bilo v celoti odločeno, kot izhaja tudi iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Kopru CDn 34/2014 z dne 29. 5. 2014, bo vknjižbo v zemljiškoknjižnem postopku še lahko dosegel na podlagi že obstoječega zemljiškoknjižnega dovolila.

6. Tožbeni zahtevek tožnika je glede na že izdano zemljiškoknjižno dovolilo, ki je skladno s pogodbeno voljo strank, neutemeljen, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.