- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 109/2002
ECLI:SI:VSRS:2002:I.R.109.2002 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi izvršilnega postopka pa dejstvo, da je dolžnica sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, po mnenju vrhovnega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
Upnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker je dolžnica sodnica pri krajevno pristojnem sodišču, je to predlagalo prenos stvarne pristojnosti na drugo sodišče. Predlog ni utemeljen.
Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi v izvršilnih zadevah na predlog stranke ali pristojnega sodišča odloči, da v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. O takem predlogu pa odloči sodišče brez naroka in le na podlagi predloženih listin. Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi izvršilnega postopka pa dejstvo, da je dolžnica sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, po mnenju vrhovnega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po navedeni zakonski določbi. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog.