Jedro

V obravnavani zadevi je odločilno, da zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prav nobenih dejstev, odločilnih za uporabo 6. odstavka 67. člena SPZ. Omenjeno pomeni, da bi bil dotičen dejstveni substrat prvič obravnavan pred sodiščem druge stopnje, s čimer pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je podal predlog, da nasprotna udeleženka izstavi pisno soglasje za izvedbo upravnega postopka za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta.

2. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da gre v obravnavani zadevi za posel, ki presega redno upravljanje in za katerega je potrebno soglasje vseh solastnikov, pri čemer predlagatelj soglasja nasprotne udeleženke ni pridobil, niti ga v postopku ne sme nadomestiti sodišče. 3. Zoper sklep sta se pritožila tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka1. Pritožbeno sodišče je obema pritožbama ugodilo, izpodbijano zadevo2 razveljavilo in jo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje. Utemeljilo je, da je sodišče prve stopnje spregledalo z novelo SPZ-B dopolnjeno določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki v šestem odstavku določa, da lahko solastniki, ki imajo več kot polovico idealnih deležev, sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega redno upravljanje, pri čemer sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost odmene, ki jo prejmejo solastniki. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljajo nobenih pravno odločilnih dejstev po šestem odstavku 67. člena SPZ, je pritožbeno zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, s čimer bo omogočen preizkus odločitve brez bistvenega posega v pravico udeležencev do pritožbe.

4. Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka. Meni, da bi moralo pritožbeno sodišče v zadevi vsebinsko odločiti. Lahko bi samo spremenilo pravno podlago odločitve in dopolnilo dokazni postopek, kot to opozarja Vrhovno sodišče v zadevi Cp 5/2020. Prav tako je utemeljitev ostala neobrazložena, saj ni mogoče ugotoviti, na katera manjkajoča dejstva se nanaša odločitev sodišča. 5. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sploh ni izvedlo dokaznega postopka, v okviru katerega bi se ugotavljale okoliščine, relevantne za uporabo šestega odstavka 67. člena SPZ. Zato je odločitev pritožbenega sodišča pravilna. V nasprotnem primeru bi bila udeležencema onemogočena pravica do pravnega sredstva.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Namen pritožbe zoper razveljavitveni sklep, ki jo uvaja prvi odstavek 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bila lahko ogrožena v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je po novi procesni ureditvi razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje izjema; praviloma naj v zadevi dokončno odloči pritožbeno sodišče. Okoliščine, ki utemeljujejo izjemno razveljavitev sodbe, so zlasti tiste, zaradi katerih pritožbena obravnava ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja (postopek bi sama zavlekla bolj kot obravnava pred sodiščem prve stopnje ali pa bi bila neekonomična z vidika potrate človeških in/ali finančnih virov).3 Prav tako je ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje potrebno takrat, ko bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, zlasti pravico do pravnega sredstva. Tak je, denimo, položaj, ko bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.4 V tem primeru bi bilo kršeno ustavnopravno načelo instančnosti.

8. V obravnavani zadevi je odločilno, da zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prav nobenih dejstev, odločilnih za uporabo šestega odstavka 67. člena SPZ. Omenjeno pomeni, da bi bil ta dejstveni substrat prvič obravnavan pred sodiščem druge stopnje, s čimer pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. V tem pogledu se obravnavana zadeva tudi razlikuje od zadeve VS RS Cp 5/2020, kjer je šlo zgolj za pomanjkljivost v ugotovljenem dejanskem stanju.

9. Po povedanem je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi bilo tako ravnanje v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.

10. Pritožbeno sodišče je svojo odločitev prav tako ustrezno obrazložilo,5 omenjeno določbo SPZ tudi v celoti citiralo, zato je docela jasno, katera manjkajoča dejstva niso bila ugotovljena.

11. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

12. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo.

1 Nasprotna udeleženka se je pritožila zoper stroškovno odločitev. 2 Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem sklepu obravnavalo dve zadevi, in sicer sklep Cp 2/2023 (odločitev o glavni stvari) in sklep I Cp 3/2023 (popravni sklep o stroških), ki jih je združilo v skupno pritožbeno obravnavanje pod opr. št. Cp 2/2023. 3 Glej sklep VS RS Cp 37/2018 z dne 22. 11. 2018 in sklep VS RS Cp 32/2019 z dne 5. 9. 2019. 4 Glej tudi sklep VS RS Cp 23/2019 z dne 11. 4. 2019. 5 Glej 10. in 11. točko obrazložitve izpodbijane odločitve.