Jedro

Državna revizijska komisija je zahtevku tožeče stranke ugodila in oddajo javnega naročila v celoti razveljavila, kar pa pomeni, da postopek oddaje javnega naročila še ni končan. Tožeča stranka bo imela v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila možnost ponovno sodelovati s svojo ponudbo in ima povsem realne možnosti, da bo tudi izbrana. Zatrjevani izgubljeni dobiček tako ni mogoče šteti kot „izgubljen“, saj ga bo tožeča stranka lahko dosegla v primeru sklenitve pogodbe v ponovljenem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo 34.395.600,00 SIT odškodnine za izgubljeni dobiček, ki bi ji pripadel, če bi bila kot najugodnejši ponudnik izbrana v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je vodila tožena stranka.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je zahtevek tožeče stranke zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni bila dolžna oddati naročila najugodnejšemu ponudniku. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Relevantno dejansko stanje 3. Organ tožene stranke (Ministrstvo za obrambo) je po pooblastilu Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji zvedel postopek oddaje javnega naročila za nakup treh specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih. Ker v odprtem postopku nobena izmed ponudb ni bila pravilna, se je postopek nadaljeval s pogajanji, v katerem je bilo javno naročilo oddano ponudniku A. d.o.o., konkurentu tožeče stranke. Na podlagi zahtevka za revizijo tožeče stranke je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil razveljavila oddajo spornega javnega naročila.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Tožeča stranka uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi pritožbi tožeče stranke in njenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. V reviziji navaja, da je tožena stranka v postopku oddaje javnega naročila grobo kršila določbe zakona, kar je ugotovila Državna revizijska komisija, ki je naročilo tudi razveljavila. Zaradi tega ni prišlo do oddaje javnega naročila. Tožena stranka naj bi z nezakonitim ravnanjem tožeči stranki povzročila škodo, saj je ostala brez zaslužka, ki bi ji sicer pripadel kot najugodnejšemu ponudniku.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za zavrnitev revizije 7. V obravnavanem primeru oddaje javnega naročila je tožeča stranka, kot neizbrani ponudnik, vložila zahtevek za revizijo (prvi odstavek 9. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja; Ur. l. RS, št. 78/99, s spremembami – ZRPJN), ker je menila, da je bila zaradi kršitev tožene stranke oškodovana. Državna revizijska komisija je zahtevku tožeče stranke ugodila in s sklepom z dne 5. 9. 2002 oddajo javnega naročila v celoti razveljavila. Javno naročilo za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih je tako ostalo neoddano, kar pa pomeni, da postopek oddaje javnega naročila še ni končan. Da bi tožena stranka prišla do vozil, ki jih potrebuje, bo potrebna ponovitev postopka oddaje javnega naročila. Vprašanje, s katerim ponudnikom bo na koncu sklenjena pogodba, je še odprto. Tožeča stranka bo tako imela v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila možnost ponovno sodelovati s svojo ponudbo in ima povsem realne možnosti, da bo tudi izbrana. Zatrjevani izgubljeni dobiček tako ni mogoče šteti kot „izgubljen“, saj ga bo tožeča stranka lahko dosegla v primeru sklenitve pogodbe v ponovljenem postopku.

8. Skladno s petim odstavkom 23. člena ZRPJN je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Namen omenjenega sodnega varstva je zagotoviti varstvo zoper odločitev Državne revizijske komisije. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka pred Državno revizijsko komisijo uspela in nima interesa izpodbijati njene odločitve. Poleg tega je vložitev revizijskega zahtevka in njegova zavrnitev (ali zavrženje) procesna predpostavka za morebitno uveljavljanje odškodnine. (Glej Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem; GV Založba, Ljubljana 2007, komentar dr. Vesne Kranjc k 23. členu, str. 578)

9. Glede na to, da je zahtevek tožeče stranke preuranjen, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z ugotavljanjem predpostavk odškodninske odgovornosti, zlasti škodnega ravnanja, vzročne zveze in škode.

10. Uveljavljani revizijski razlogi glede na navedeno niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP). Vrhovno sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP). Zavrnitev pravnega sredstva vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov v zvezi s pravnim sredstvom.