Jedro

Položaj, ki je podan v konkretni zadevi, ne dosega pragu možnosti vzbuditve objektivnega dvoma o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja celotnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Spor med pravdnima strankama se že dlje časa obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Za odločanje o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskega sodišča je krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

2. Prvi toženec je v pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2021, s katerim je sodišče mld. drugemu tožniku postavilo kolizijskega zastopnika, predlagal delegacijo pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno višje sodišče. Navaja, da je na Višjem sodišču v Ljubljani zaposlena višja sodnica dr. A. A., žena B. B., urednika ..., ki jo izdaja druga toženka. Navedena sodnica naj bi bila vplivna oseba, ki skrbi za izobraževalno dejavnost sodnikov. Videz objektivne nepristranskosti sodišča naj bi bil zato okrnjen.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov oziroma drugih zaposlenih na sodišču) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Pod pojem „drugega tehtnega razloga“ se po ustaljeni sodni praksi lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec, sorodnik oziroma oseba v svaštvu, še zlasti, če gre za manjše sodišče.1 Položaj, ki je podan v konkretni zadevi, pa ne dosega pragu možnosti vzbuditve objektivnega dvoma o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja celotnega sodišča. Dr. A. A., ki je sodnica na krajevno pristojnem sodišču, ni žena katere od strank postopka, ampak je zgolj žena zaposlenega pri eni od strank, tj. pri drugo toženi medijski hiši, pri čemer spor, ki se vodi v zvezi z domnevno nedovoljeno objavo fotografij sina prvega tožnika, ni v ničemer povezan s sodničinim partnerjem niti s prilogo ..., katere urednik je slednji. Zato ni nikakršnega razloga za sum, da nobeden od sodnikov pristojnega višjega sodišča ne bi mogel odločati po svoji vesti in nepristransko.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

1 Glej, npr., sklepe I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.