Jedro

Če je dolžnik v postopku izvršbe zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu šele tekom izvršilnega postopka in hkrati podal ugovor po izteku roka, je ta ugovor potreben in mu mora upnica povrniti stroške, nastale v zvezi z ugovorom, ki mu jih je zaradi odklonitve sprejema dolžnikove izpolnitve obveznosti - ponudbe za nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji po izvršilnem naslovu, glede katerega je tudi sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo,da ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. Stanovanjskega zakona, neutemeljeno povzročila. V predmetnem postopku za uveljavitev nedenarne terjatve gre namreč za specifično situacijo, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša z uveljavljanjem ugovora neprimernosti stanovanja po kriterijih iz 5. čl. Stanovanjskega zakona (tudi v nedogled), in s tem uveljavljanje neizpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v določenem roku in sicer povzroči izrek denarne kazni ali tudi njeno kasnejšo izvršitev po uradni dolžnosti ter ponovni izrek prestane denarne kazni oz. ponovitev postopka, katerega potek sicer natančno opisuje 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, vse dokler ji dolžnik pod pogoji izvršilnega naslova ne ponudi stanovanja, ki bi bilo po njenem prepričanju primerno oz. dokler seštevek denarnih kazni ne doseže zakonsko limitiranega zneska. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.

Izrek

Pritožbi se d e l n o u g o d i in se izpodbijana odločitev o stroških v sklepu sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako,da mora upnica dolžniku povrniti na 30.504,00 SIT odmerjene stroške ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20.1.1999 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

V preostalem delu se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se ugovoru dolžnika zoper dne 7.7.1997 pod opr. št. In 43/97 izdani sklep o izvršbi ugodi in se izvršba ustavi, pri čemer se razveljavijo tudi vsa opravljena izvršilna dejanja, upnici pa v povračilo naložilo na znesek 61.394,00 SIT odmerjene stroške ugovornega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila.

V pravočasno vloženi pritožbi upnica izpodbija le izrek o stroških ugovornega postopka. Navaja, da je bila prisiljena vložiti izvršilni predlog, saj dolžnik nekaj let ni izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu, da bi ji omogočil nakup drugega primernega stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona - SZ. Ko pa je upnici takšno stanovanje v Velenju, K. ponudil v odkup, ji ga ni bil pripravljen prodati v celoti po pogojih SZ. Zato je bil ugovor dolžnika neutemeljen. Šele med nadaljevanjem izvršilnega postopka je dolžnik ponudil upnici v odkup drugo primerno stanovanje v Velenju, T., ki ga je upnica, da se zadeva ne bi predolgo zavlačevala, sprejela in o tem obvestila pooblaščenko dolžnika z dopisom z dne 18. 2. 1999, katerega fotokopijo tudi prilaga pritožbi. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev odločitve o povrnitvi stroškov ugovornega postopka.

Dolžnik je na upničino pritožbo podal odgovor. Ker pa je pritožba zoper sklep le enostransko pravno sredstvo (15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi s 381. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77), pritožbeno sodišče navedene vloge ni obravnavalo.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom dolžnikovemu ugovoru (izpolnitve obveznosti) po izteku roka, ugodilo potem, ko je glede na preprečljive ugovorne navedbe, dopolnjene tudi z dne 30.10.1998 poslanim pripravljalnim spisom, ter po pregledu vsega dokaznega gradiva, ki ga je dolžnik predložil nekaj že na naroku, nekaj pa k pripravljalnemu spisu, ugotovilo in zaključilo, da ponujeno stanovanje na T. ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. SZ in da je dolžnik s tem, ko je upnici ponudil to stanovanje v odkup pod pogoji po sodni odločbi, izpolnil obveznosti po izvršilnem naslovu oz. izvršilnem sklepu. Ker je dolžnik z ugovorom po izteku roka torej uspel, je prvostopno sodišče na podlagi določil čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 154 ZPP/77, kot tudi po določilu VI. odst. (v sklepu očitno pomotoma V. odst.) 38. čl. ZIZ, upnici naložilo v povrnitev dolžniku nastale stroške ugovornega postopka. Te je skladno z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah odmerilo na skupni znesek 61.394,00 SIT. Prvostopno sodišče je torej pri povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z ugovorom dolžnika po izteku roka pravilno upoštevalo tako načelo povzročitve ali odgovornosti za uspeh z ugovorom, kot tudi načelo krivde, uzakonjeno v določbi VI. odst. 38. čl. ZIZ. ZIZ ima torej o pravni podlagi za odločitev o stroških izvršilnega postopka posebne določbe v 38. člena. V VI. odst. te zakonske določbe je tako določeno, da mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bili stroški ugovornega postopka dolžniku neutemeljeno povzročeni s strani upnice, ki dolžnikovo ponudbo za odkup nadomestnega stanovanja na T., po pogojih iz sodne odločbe z dne 26.5.1998 do dne 19.10.1998 opravljenega naroka, ni akceptirala, temveč je z dopisom, datiranim z 15. 6.1998 dolžnikovo ponudbo zavrnila z utemeljitvijo, da stanovanje ni primerno in vztrajala pri nakupu prvo ponujenega stanovanja na K. v večji izmeri kot določa izvršilni naslov po privilegirani ceni po SZ (in ne po tržni ceni za presežek nad sodno določeno kvadraturo).

Le-ti ne bi nastali, če bi upnica dolžnikovo, res sicer šele po vložitvi izvršilnega predloga in po izdaji in prejemu sklepa o izvršbi, podano ponudbo za nakup primernega stanovanja na T., sprejela do dne 19.10.1998 opravljenega naroka in ne torej šele z dopisom z dne 18.2.1999 obvestila dolžnika o pripravljenosti za sprejetje ponujenega nadomestnega stanovanja, kot to sama priznava v pritožbi. Ugovor izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu, kot je dolžnik opredelil svoje navedbe na naroku v zvezi s ponujenim stanovanjem, ki ga je sodišče, ker temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo, sicer nedenarno terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, štelo kot ugovor po izteku roka (prej 51. čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP, sedaj 56. čl. ZIZ) je bilo zaradi upničinega nesprejema dolžnikove ponudbe za nakup nadomestnega stanovanja na T. pod pogoji 8. poglavja SZ, potreben. Če bi namreč upnica dolžnikovo izpolnitev, ki se je izkazala kot pravilno izpolnjena, sprejela pred narokom, dolžnik na naroku ugovora ne bi bil primoran podati. Ker pa je upnica, kot se je izkazalo tekom ugovornega postopka, izpolnitev dolžnika neupravičeno odklonila, ji je povsem upravičeno očitati, da je dolžniku neutemeljeno povzročila stroške v zvezi z vložitvijo ugovora. Upničino neutemeljeno odklanjanje sprejema izpolnitve dolžnika bi lahko trajalo v nedogled. Zato je bil dolžnik, ki je bil prepričan, da nadomestno stanovanje ustreza kriterijem primernega stanovanja po 5. čl. SZ, kar je potrdilo tudi sodišče v ugovornem postopku, prisiljen na naroku podati navedeni ugovor izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu. Velja opomniti na specifično situacijo v predmetnem postopku izvršbe, ko uveljavitev nedenarne terjatve in sicer oprave nenadomestnega dejanja - nakupa stanovanja, kjer je za sprejem izpolnitve dolžnika potrebno aktivno ravnanje upnice, ki lahko to svojo dolžnost sprejema izpolnitve tudi neutemeljeno odlaša, traja nesorazmerno dolgo. In prav v izogib temu je dolžnik moral podati navedeni ugovor izpolnitve obveznosti po izteku roka.

To, da je bil predlog za izvršbo potreben, saj dolžnik obveznosti ni izpolnil v paricijskem roku 15 dni, ampak, kot že navedeno, šele tekom izvršilnega postopka, je povsem res. Upnica je bila zato upravičena priglasiti izvršilne stroške, nastale v zvezi z vložitvijo izvršilnega predloga, kar pa njen pooblaščenec ni storil, sama upnica pa je bila tudi oproščena plačila sodnih taks. Tako v sklepu o izvršbi izvršilni stroški upnice tudi niso bili odmerjeni, čeprav je bila za njihovo izterjavo izvršba dovoljena z rubežem in prenosom denarnih sredstev dolžnika na njegovem žiro računu pri APP Velenje, ki je bila z uvodoma navedenim sklepom tudi ustavljena, zoper česar se upnica niti ne pritožuje.

Ni pa mogoče upnici po presoji pritožbenega sodišča očitati, da je dolžniku neutemeljeno povzročila celotne priglašene, oziroma priznane stroške ugovornega postopka v znesku 61.394,00 SIT. Sodišče prve stopnje je namreč dolžniku kot potrebne stroške, nastale v zvezi z ugovorom, priznalo vse stroške, ki jih je priglasil v pripravljalnem spisu z dne 29.10.1998 in obsegajo nagrado za delo odvetnice in stroške sodne takse za ugovor ter za sklep o ugovoru, s tem, da je za pristop na narok namesto priglašenih 250 točk pravilno priznalo skladno s 6. tč. tarifne št. 21 Odvetniške tarife (OT) le 200 točk in za sestavo pripravljalnega spisa namesto 400 točk po 3. alinei 5. tč.

tarifne št. 21 OT 300 točk. Vendar pa po oceni sodišča druge stopnje upnici ni mogoče naložiti v povračilo po določilih VI. odst. 38. čl. ZIZ stroške za sestavo pripravljalnega spisa, v katerem je dolžnik, na prošnjo sodišču prve stopnje za dodelitev naknadnega 8-dnevnega roka, dodatno utemeljil ugovorne navedbe, podane na dne 19.10.1998 opravljenem naroku, z obširno obrazložitvijo, zakaj je po njegovem mnenju ponujeno stanovanje na T. primerno stanovanje po kriterijih 5. čl. Stanovanjskega zakona in svoje trditve glede primernosti izkazal tudi z k tej vlogi priloženimi dodatnimi listinskimi dokazi (6 fotokopij seznama stanovanj vhoda). Po oceni sodišča druge stopnje nobenih utemeljenih razlogov, da dolžnik teh dodatnih ugovornih utemeljitev in dokazov ne bi mogel podati in predložiti že na naroku.

Ta strošek in seveda v zvezi s tem tudi stroške poštnine te vloge je torej dolžnik sam zakrivil. Posebej do povrnitve stroškov za konferenco s stranko pa dolžnik ni upravičen, ker je to opravilo zajeto v opravilu zastopanja stranke, oziroma pristopa na narok po 1. točki tarifne št. 15 v zvezi s 6. tč. tarifne št. 21 OT (glej tarifno št. 33 OT), do povračila stroškov, katerega pa je dolžnik po VI.

odst. 38. čl. ZIZ, upravičen. Upravičen pa je tudi do povračila stroškov za obvestilo stranki (4. tč. tarifne št. 33 OT) in seveda stroškov sodne takse za ugovor in za sklep o ugovoru v višini 12.150,00 SIT. Skupni znesek stroškov, nastalih v zvezi s potrebnim ugovorom dolžnika, podanim na dne 19. 10. 1998 opravljenem naroku, katere je neutemeljeno povzročila upnica, ki jih mora zato skladno s VI. odst. 38. čl. ZIZ povrniti dolžniku, znaša torej 30.504,00 SIT.

Pritožbeno sodišče je tako pritožbi delno ugodilo in izpodbijani izrek o stroških ugovornega postopka v dne 20.1.1999 pod opr. št. In 43/97 izdanem sklepu spremenilo tako, da je upnici v povračilo dolžniku naložilo le 30.504,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopnega sklepa dalje do plačila, v preostalem delu pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep prvostpnega sodišča potrdilo (15. čl. ZIZ v zvezi s čl. 380/tč. 3, 381, 373/tč. 4 ZPP/77).

Prvostopno sodišče je upničino pritožbo, ker odgovor nanjo ni predviden (15. čl. ZIZ v zvezi s čl. 381 ZPP/77) dolžniku vročilo v vednost. Ker tako ta dolžnikova vloga ni bila potrebna, dolžnik sam trpi svoje stroške pritožbenega odgovora.