Jedro

Na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, odpust obveznosti ne vpliva. V obravnavanem primeru se izterjuje obveznost iz naslova preveč izplačane družinske pokojnine tožniku za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014, ki je bila tožniku naložena v plačilo z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, ki je postala izvršljiva 13. 8. 2014. Šele z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, izvršljivo 13. 8. 2014, je bilo ugotovljeno, da je tožnik prejel preveč plačano družinsko pokojnino za mesec februar 2014, kar pa je po uvedbi osebnega stečaja tožnika (2. 4. 2014). Glede na navedeno, je imel davčni organ pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa in je ta pravilen in zakonit.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Davčni organ je z izpodbijanim sklepom tožniku naložil, da je dolžan plačati neupravičeno izplačane denarne prejemke v znesku 148,57 EUR, zamudne obresti v znesku 64,09 EUR, stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR in nadaljnje zamudne obresti od zneska glavnice, ki tečejo od dne 28. 6. 2019 dalje do vključno dneva plačila. Obveznosti dolžnika temeljijo odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 34 4122979 z dne 23. 4. 2014 (v nadaljevanju odločba ZPIZ), ki je postala izvršljiva 13. 8. 2014. Ker tožnik svoje zapadle denarne obveznosti ni pravočasno poravnal, jo je potrebno prisilno izterjati. V obrazložitvi se davčni organ sklicuje na 143. člen, 146. člen, 156. člen, 159. člen, 160. člen in 166. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

2. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sklicuje se na 141. člen, 143. člen in 156. člen ZDavP-2. Glede tožnikovih ugovorov o odpustu obveznosti iz naslova preveč izplačane družinske pokojnine za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014 iz naslova odločbe ZPIZ, ki je postala izvršljiva 13. 8. 2014 ter v zvezi 2. 4. 2014 uvedenim postopkom osebnega stečaja tožnika pa navaja, da gre v konkretnem primeru za terjatev, ki je v skladu z prvim odstavkom 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), veljavnem v relevantnem obdobju, nastala po uvedbi postopka osebnega stečajnega tožnika in tako nanjo odpust terjatev ne vpliva.

3. Tožnik v laični tožbi ugovarja, da je predmetna terjatev nastala pred začetkom osebnega stečaja, ki seje začel 2. 4. 2014 in pred pričetkom postopka odpusta obveznosti, ki se je začel s Sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 6. 5. 2014 in končal 10. 5. 2018 ter postal pravnomočen 26. 5. 2018, zato navedene terjatve ni več dopustno prisilno izterjati. Po pokojnem očetu je tožnik na podlagi 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) med rednim šolanjem prejemal pokojnino. O pravici do pokojnine je bilo odločeno z odločbo ZPIZ. Dne 3. 2. 2014 je tožnik stopil v redno delovno razmerje s polnim delovnim časom, zato mu je bila družinska pokojnina neupravičeno izplačana za obdobje od 3. 2. 2014 do 24. 2. 2014, ko je bil že v delovnem razmerju in je s tem prenehal biti upravičen do družinske pokojnine. Terjatev ki jo z izpodbijanim sklepom izterjuje davčni organ je nastala v obdobju od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014, kar izhaja iz odločbe ZPIZ, ki je tudi podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Terjatev je nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je začel 2. 4. 2014 na podlagi Sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... o uvedbi postopka osebnega stečaja tožnika. V tem postopku so bile odpuščene tožnikove obveznosti, navedene v Sklepu o odpustu obveznosti z dne 10. 5. 2018, ki je postal pravnomočen 26. 5. 2018. Ker gre pri predmetni terjatvi za nedavčno obveznost in ker je obveznost nastala pred pričetkom osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti tožnika, na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje tudi na predmetno terjatev. Na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP drugače določeno. Predmetna tožnikova terjatev izpolnjuje pogoje za odpust tudi terjatev, ki jo z izpodbijanim sklepom izterjuje davčni organ na podlagi odločbe ZPIZ. Pogoj, da bi morala biti terjatev že zapadla ali da bi morala biti odločba, na podlagi katere se ugotavlja terjatev pravnomočna in izvršljiva, da bi se lahko obravnavala v postopku osebnega stečaja in v postopku odpusta obveznosti, iz določbe 408. člena ZFPPIPP ne izhaja. Prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP navaja le učinek na terjatve, ki so do začetka postopka osebnega stečaja že nastale in ne postavlja pa pogoja, da bi morala biti terjatev, da bi se nanjo lahko raztezali učinki odpusta obveznosti, tudi že zapadla ali celo naslov za njihovo izterjavo izvršljiv. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS v zadevi X Ips 179/2013, bi bila razlaga prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP na način, da bi se učinek odpusta na terjatev za plačilo terjatve raztezal le, če bi bila odločba že izvršljiva, je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Odločilna okoliščina za to, ali odpust na posamezno obveznost učinkuje ali ne, ne more biti datum izvršljivosti odločbe, ki je odvisen od hitrosti dela davčnih organov, trajanje postopka pa ni stvaren in razumen razlog za razlikovanje, ki bi izhajal iz narave stvari in ki bi dovoljeval različno obravnavo dolžnikov. Odločilen trenutek, ki je podlaga za nastanek obveznosti, je trenutek prejema dohodka, pri čemer se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan. Dohodek je bil v konkretnem primeru izplačan pred pričetkom osebnega stečaja nad tožnikom, ki se je začel dne 2. 4. 2014 s Sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... o začetku postopka osebnega stečaja in pred pričetkom postopka odpusta obveznosti, ki se je začel s sklepom dne 6. 5. 2014. Ker je obveznost vračila preplačila družinske pokojnine tožniku nastala med 3. 2. 2014 in 28. 2. 2014, vendar je terjatev iz tega naslova prenehala z učinkom od 26. 5. 2018, ko je nastopila pravnomočnost Sklepa o odpustu obveznosti z dne 10. 5. 2018. Davčni organ na dan izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi 27. 6. 2019 ni imel več podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnik sodišču predlaga naj izpodbijani sklep davčnega organa kot nezakonit v celoti odpravi ter razveljavi vsa izvršilna dejanja, opravljena na podlagi izpodbijanega sklepa. Ugotovi naj tudi, da terjatve iz odločbe ZPIZ zaradi odpusta obveznosti ni dopustno prisilno izterjevat. 4. Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih aktov prvostopenjskega in pritožbenega organa ter sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski in pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

7. V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je davčni organ pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep o izvršbi na tožnikova denarna sredstva, s katerimi izterjuje preveč plačan znesek družinske pokojnine za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014 na podlagi odločbe ZPIZ (izdane 23. 4. 2014, izvršljive 13. 8. 2014) glede na to, da je bil nad tožnikom 2. 4. 2014 s Sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... uveden postopek osebnega stečaja. Tožnik zoper izpodbijani sklep ugovarja, da so bile neplačane zapadle obveznosti, ki se izterjujejo s predmetnim sklepom tožniku odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti St ... Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2. 4. 2014, ki v skladu s prvim odstavkom 408. člene ZFPPIPP učinkuje za vse tožnikove obveznosti do upnikov, ki so nastale do uvedbe stečaja nad tožnikom, torej do 2. 4. 2014. 8. Na podlagi 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo, če davek ni plačan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, ki mora imeti vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V skladu s 145 členom ZDavP-2 se davčna izvršba izvede na podlagi izvršljivih izvršilnih naslovov, ki so v drugem odstavku 145 člena ZDavP-2 taksativno našteti, med drugim tudi na podlagi izvršljive odločbe o odmeri davka, ki predstavlja izvršljiv izvršilni naslov v obravnavanem primeru. V skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. V skladu z določbo prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov v tem primeru odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe).

9. Po presoji sodišča izrek izpodbijanega sklepa vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje 151. člen ZDavP-2 in sicer izvršilni naslov, ki predstavlja podlago za predmetno izvršbo (odločba ZPIZ), kot tudi datum izvršljivosti, razvidno je tudi, katere obveznosti se terja (znesek preveč izplačane družinske pokojnine za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014) ter skupen znesek, ki se terja. Odločba ZPIZ ima potrdilo o izvršljivosti in predstavlja izvršilni naslov v smislu 146. člena ZDavP-2. V konkretnem primeru davčni organ z izpodbijanim sklepom izterjuje preveč plačan znesek družinske pokojnine za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014 na podlagi odločbe ZPIZ (izdane 23. 4. 2014 in izvršljive 13. 8. 2014). V konkretnem primeru tožnik svojih zapadlih obveznosti, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, ki na dan 27. 6. 2019 znašajo skupaj 222,66 EUR ob zapadlosti ni poravnal, čemur tožnik v tožbi ne ugovarja, zato je davčni organ v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke. Dokler obstaja izvršljiv izvršilni naslov, po katerem davčne obveznosti še niso poravnane, so tudi po presoji sodišča podani pogoji za začetek davčne izvršbe. Med strankama pa ni sporno dejstvo, da tožnik zneska, ki se terja z izpodbijanim sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi odločbe ZPIZ, ni pravočasno prostovoljno poravnal ter ga še vedno dolguje, saj tega tožnik v postopku in tudi v tožbi ne ugovarja. Glede na predhodno navedeno pravno podlago je imel davčni organ zakonsko podlago za prisilno izterjavo predmetnih nedavčnih obveznosti tožnika na podlagi izvršljive odločbe ZPIZ. Ker tožnik do dneva izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi (27. 6. 2019) svoje zapadle denarne obveznosti na podlagi izvršljivega izvršilnega naslova ni poravnal, jo je bilo potrebno prisilno izterjati.

10. Med strankama je sporno vprašanje, ali uvedba postopka osebnega stečaja tožnika 2. 4. 2014 učinkuje na predmetno neplačano obveznost tožnika. Nad tožnikom je bil namreč s Sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... dne 2. 4. 2014 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil končan s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 6. 2018, ki je postal pravnomočen 29. 6. 2018, kar med strankama ni sporno. Izpodbijani sklep o izvršbi pa je bil izdan 27. 6. 2019, torej po izdaji predhodno navedenega Sklepa o končanju stečajnega postopka tožnika in tudi po njegovi pravnomočnosti.

11. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale _do začetka stečajnega postopka_, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. Slednjih, glede na določbo 296. člena ZFPPIPP, tudi ni potrebno prijaviti v stečajni postopek in zanje ne velja prepoved izdaje sklepa o izvršbi po določbi 131. člena ZFPPIPP Odpust obveznosti v skladu z določbo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP (ki se z novelo ZFPPIPP-G ni spremenila) _učinkuje na vse terjatve_, _ki so nastale do začetka postopka osebnega stečajnega postopka_, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni drugače določeno. Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve, ki jih navaja. Tožnik pa v postopku ne ugovarja, da bi bil predmet izpodbijanega sklepa prednostna terjatev. Glede na navedeno, na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, odpust obveznosti ne vpliva. V obravnavanem primeru se izterjuje obveznost iz naslova preveč izplačane družinske pokojnine tožniku za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014, ki je bila tožniku naložena v plačilo z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, ki je postala izvršljiva 13. 8. 2014, kar med strankama ni sporno. Tožnik ugovarja da gre za tožnikov prejemek za mesec februar 2014, kar pa je pred uvedbo osebnega stečaja zoper tožnika (2. 4. 2014), zato nanjo sklep o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... vpliva. Tožnik ugovarja tudi, da pogoj, da bi morala biti terjatev že zapadla ali da bi morala biti odločba, na podlagi katere se terjatev ugotavlja pravnomočna in izvršljiva, da bi se lahko obravnavala v postopku osebnega stečaja in v postopku odpusta obveznosti, iz določbe prvega 408. člena ZFPPIPP ne izhaja, saj slednji zgolj navaja, da odpust obveznosti učinkuje na vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Med strankama je sporno vprašanje, kdaj je predmetna terjatev nastala. Med strankama ni sporno, da gre za preveč plačane zneske družinske pokojnine za mesec februar 2014. Prav tako ni sporno, da gre za nedavčno obveznost. V skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov v tem primeru odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). V konkretnem primeru je bilo po presoji sodišča šele z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, izvršljivo 13. 8. 2014, ugotovljeno, da je tožnik prejel preveč plačano družinsko pokojnino za mesec februar 2014, kar pa je _po uvedbi osebnega stečaja tožnika_ (2. 4. 2014). Glede na navedeno, je imel davčni organ pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa in je ta pravilen in zakonit. 12. Tožnik se v tožbi sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 179/2013 z dne 27. 11. 2014, ki pa tudi po presoji sodišča ni primerljiva, kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ. V navedeni sodbi Vrhovno sodišče RS zavzema stališča glede vprašanja zapadlosti davčne v primeru osebnega stečaja dolžnika. V navedenem primeru je šlo za davčno obveznost in sicer za neplačano dohodnino, ki jo je izterjeval davčni organ. V konkretnem primeru pa gre za prisilno izterjavo vračila preveč plačane družinske pokojnine za mesec februar 2014, pri čemer je bilo dejstvo, da je bil znesek družinske pokojnine tožniku izplačan v previsokem znesku za mesec februar 2014 ugotovljeno šele z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, izvršljivo 13. 8. 2014, torej gre v konkretnem primeru za izterjavo nedavčne obveznosti, zato zadevi nista primerljivi.

13. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno (obstoj neplačanega dolga tožnika) in materialno pravo (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP) pravilno uporabljeno, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev določb postopka ter tudi ne kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta med tožnikom in toženko ni sporno in mu tožnik v tožbi tudi ne ugovarja. Dejstvo, da tožnik svojega zapadlega dolga, ugotovljenega z odločbo ZPIZ, do dneva izdaje izpodbijanega sklepa (27. 6. 2019) ni poravnal, ni sporno. Sporna je razlaga prava in sicer prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP v primeru izterjave nedavčnih obveznosti davčnega organa in sicer datum nastanka nedavčne obveznosti ter vpliv uvedbe osebnega stečaja nanjo. Razlaga prava pa je v pristojnosti sodišča.