17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., tovarna papirja Ž., d.d., Ž., ki jo zastopa dr. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A., tovarna papirja Ž., zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1972/2003 z dne 13. 1. 2005 v zvezi s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 717/97 z dne 2. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je pritožnici iz naslova neizplačanih plač naložilo plačilo 137.616,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 1996 do plačila. Zavezalo jo je tudi k povračilu sorazmernega dela stroškov postopka. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice zoper takšno odločitev. Kot neutemeljene je zavrnile očitke pritožnice o nedopustnosti uporabe dokaza glede višine prikrajšanj pri plači, ki ga je sodišču predložil tožnik.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo in sklepom sodišča prve stopnje vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da se je sodišče pri ugotavljanju višine neizplačanih plač oprlo na izračun C. C. Trdi, da je šlo za dokazni predlog tožnika, sodišče pa ga je uporabilo kot izvedensko mnenje, čeprav C. C. v tem postopku ni določilo za izvedenca. Posledično naj ji ne bi bila zagotovljena možnost izjaviti se o tem, koga naj sodišče določi za izvedenca in katera vprašanja naj mu postavi. Prav tako naj se ne bi mogla opredeliti do vsebine tega dokaza niti naj ne bi mogla postavljati vprašanj izvedencu. Sodiščema očita kršitev minimalnih jamstev dokaznega postopka ter zahteve po enakopravni obravnavi strank. Uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Navaja tudi, da je C. C. pri izdelavi mnenja brez njenega soglasja uporabil podatke, ki mu jih je posredovala v drugem delovnem sporu, kar naj bi bilo v nasprotju z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02), ki izvedenca zavezujejo k zaupnosti. Z uporabo takšnega, po mnenju pritožnice nezakonitega dokaza naj bi prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s tem pa do kršitve omenjenih ustavnih pravic.

B.

3.Bistveno, kar očita pritožnica sodiščema, je, da sta mnenje C. C. o višini prikrajšanj pri plači, ki ga je sodišču predložil tožnik, uporabili kot izvedensko mnenje, ne da bi pri tem upoštevali procesne določbe o izvajanju dokaza z izvedencem. Določba 22. člena Ustave, na katero se sklicuje pritožnica, sicer res zagotavlja tudi določena procesna jamstva v zvezi z dokaznim postopkom. Vendar pa pritožnica zmotno meni, da je pri izvedbi spornega dokaza sploh šlo za izvedbo dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje je sporno mnenje namreč upoštevalo le kot enega izmed dokazov tožnika in mu sledilo šele po preizkusu njegove pravilnosti, kar je povsem jasno obrazložilo v svoji odločbi. Glede na to so neutemeljeni očitki pritožnice o kršitvah minimalnih procesnih jamstev, do katerih naj bi prišlo ob izvajanju dokaza z izvedencem. Siceršnjih očitkov, da se ni imela možnosti opredeliti do vsebine tega dokaza, pa pritožnica ni izkazala. Prav tako ni izkazala, da bi bila v sporu obravnavana drugače kot tožnik. Po navedenem o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, ni mogoče govoriti.

4.Pritožnica tudi navaja, da je C. C. pri izdelavi spornega mnenja brez njenega soglasja uporabil podatke, ki mu jih je posredovala v drugem delovnem sporu. To naj bi bilo v nasprotju s Pravilnikom. Zato naj bi šlo za nezakonit dokaz, njegova uporaba pa naj bi pomenila bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter kršitev 14. in 22. člena Ustave. Takšne navedbe pritožnice po vsebini pomenijo ugovor zmotne uporabe procesnega prava in skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. O kršitvi 22. člena Ustave bi bilo mogoče govoriti le v primeru, ko bi bilo stališču sodišč o dopustnosti uporabe takšnega dokaza mogoče očitati očitno napačnost, česar pa pritožnica ni izkazala.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan