Jedro

Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovemu zahtevku (prošnji za dodelite BPP). Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je to storila v celoti, v skladu z njegovo prošnjo za dodelitev BPP. Tudi tožnik v tožbi ne navaja ničesar drugega. Iz tega izhaja, da se tožnikov pravni položaj v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bi v ničemer izboljšal, kar pomeni, da ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku dodelila brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) od 26. junija 2015 dalje v obsegu sestave in vložitve revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 75/2015 z dne 7. maja 2015 v socialnem sporu, ki je bil na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani obravnavan pod opr. št. V Ps 56/2014, in za nudenje BPP določila odvetnika A.A. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, prav tako ne z ravnanjem Upravnega sodišča RS. Je prejemnik socialne podpore in dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, „nobena vaša odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi“. Brez odvetnika je prikrajšan za pravično in pošteno sojenje, sodišče pa na tak način „domnevno ščiti pokvarjene, skorumpirane pooblaščence pred kazenskim pregonom“. Nedodeljevanje pravne pomoči ima eno samo razlago, da namreč sodišče noče pravilno in zakonito soditi. Sodišče s tako odločbo krši ustavo ter Evropsko konvencijo, saj mu ni zagotovljena pravica do poštenega sodnega varstva in do poštenega sojenja. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožba ni dovoljena.

Za začetek in tek upravnega spora morajo biti več čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) oziroma tako imenovane procesne predpostavke. Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena). Ena izmed procesnih predpostavk je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena). Povedano drugače: Upravni spor je mogoč oziroma dovoljen le v primeru, če bi si tožnik v primeru uspeha v tem sporu izboljšal pravni položaj.

Kot je bilo navedeno uvodoma, je toženka z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovemu zahtevku (prošnji za dodelite BPP). Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je to storila v celoti, v skladu z njegovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 24. 6. 2015. Tudi tožnik v tožbi ne navaja ničesar drugega.

Iz tega izhaja, da se tožnikov pravni položaj v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bi v ničemer izboljšal, kar pomeni, da ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe oziroma da – kot je bilo že obrazloženo – ni izpolnjena procesna predpostavka iz 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče je tožbo zato v skladu s prej navedenim prvim odstavkom tega člena zavrglo.