Jedro

Zatrjevana okoliščina, da je sodnik, katerega izločitev se zahteva, brat sedanjega ministra, ki je bil v preteklosti (dve leti pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu) zaposlen v odvetniški pisarni, ki sedaj zastopa tožečo stranko, ni okoliščina oziroma razlog za izločitev sodnika zaradi dvoma v njegovo nepristranskost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo stranke z interesom A.A., za izločitev višjega sodnika B.B. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je med drugim navedla, da morajo biti po ustaljeni sodni praksi okoliščine, ki naj bi bile podlaga za izločitev sodnika, vsaj verjetno izkazane. Takih okoliščin pa predlog stranke z interesom ne izkazuje, saj zahtevo za izločitev sodnika utemeljuje z dejstvom, da je bil brat sodnika, sedanji minister ..., v času od ... do ..., zaposlen v odvetniški pisarni, ki v obravnavani zadevi zastopa tožečo stranko. To pa ne predstavlja razloga za izločitev sodnika. Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena skoraj dve leti po tem, ko je brat sodnika poročevalca zapustil navedeno odvetniško pisarno. Navedena okoliščina ne predstavlja razloga za izločitev sodnika zaradi dvoma v njegovo nepristranost, ne po subjektivni (subjektivni test: ali ima sodnik takšno osebno prepričanje, zaradi katerega bi o zadevi odločil pristransko) ne po objektivni (objektivni test: ali je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranost) plati.

3. Stranka z interesom v pritožbi zoper izpodbijani sklep ugovarja zaključkom sodišča prve stopnje, da okoliščine, na podlagi katerih zahteva izločitev, niso verjetno izkazane. Okoliščine so dokazane in neizpodbitne. To izhaja tudi iz sodnikove izjave, ki jo sodišče povzema. Izključitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP daje možnost zahtevati izločitev v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika. Sodišče bi zato moralo ugotoviti le, da zatrjevane okoliščine obstajajo in da so vzbudile dvom v nepristranskost sodnika ter predlogu ugoditi, ne pa se spuščati v presojo, ali je dvom objektivno upravičen. Razlikovanje med subjektivno in objektivno nepristranskostjo v danem primeru ni merodajno. Izpodbijana odločitev sodišča temelji na iskanju razlogov za zavrnitev predloga in ne na utemeljitvi sodnikove nepristranskosti. Iz sklepa tudi ni razvidno, da je bila zadeva sodniku dodeljena skladno s pravili Sodnega reda. Naloga organa je, da dvom, ki se stranki pojavlja, odpravi z obrazložitvijo objektivno preverljivih dejstev in ne zgolj teoretično ter z navajanjem sodne prakse. Sodišče pa ni obrazložilo nobenih konkretnih okoliščin primera, zato dvom ostaja in je porušeno zaupanje med stranko in sodnikom, kar samo po sebi narekuje drugačno odločitev. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev sodnika B.B. ugodi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 72. členom ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena v ZUS-1, lahko zahteva izločitev sodnika tudi stranka. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

6. Stranka z interesom v tem upravnem sporu je svoj predlog za izločitev oprla na določbo 6. točke 70. člena ZPP, v kateri so kot razlog za izločitev navedene podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V tem primeru gre za odklonitveni razlog (za razliko od izključitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP), ki v zakonu niso taksativno našteti, temveč opredeljeni z generalno klavzulo. V nasprotju z izključitvenimi razlogi je treba pri odklonitvenih ocenjevati, ali so ti razlogi takšni, da vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Gre za vprašanje, ali so podane okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko ustvarijo dvom o sodnikovi nepristranskosti (objektivno merilo). Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti sodnika v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti (tako npr. Vrhovno sodišče v zadevah Kp 1/2009, II Ips 43/2006 in II Ips 158/2006, ter mag. Nina Betetto: Materialno procesno vodstvo in načelo nepristranskega sojenja, Podjetje in delo, št. 7/2008, str. 1576).

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevana okoliščina, da je sodnik, katerega izločitev se zahteva, brat sedanjega ministra, ki je bil v preteklosti (dve leti pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu) zaposlen v odvetniški pisarni, ki sedaj zastopa tožečo stranko, ni okoliščina oziroma razlog za izločitev sodnika zaradi dvoma v njegovo nepristranskost. 8. Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da sodišče ne bi smelo presojati, ali je dvom objektivno upravičen, temveč da zadošča, da dvom obstaja ter je porušeno zaupanje med stranko in sodnikom. Vsak (kakršenkoli) dvom, ki se stranki pojavi, še ne zadošča za izključitev sodnika. Tudi odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP mora biti podan vsaj do stopnje verjetnosti. Gre za standard, ki ga uporablja tudi ESČP, ter predvideva obstoj take okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko vzbudi dvom o sodnikovi nepristranskosti. Stališče stranke je pri tem seveda pomembno, ne pa odločilno, saj mora biti „njen strah objektivno upravičen“ (sodba ESČP z dne 15. 7. 2005, Mežnarič proti Hrvaški, št. 71615). Navedeno je tudi v izpodbijanem sklepu pravilno in dovolj izčrpno obrazloženo, zato so neutemeljeni tudi pritožbeni ugovori v tej smeri.

9. Prav tako je neutemeljen pritožbeni ugovor glede dodelitve zadeve v skladu z določbami Sodnega reda. V izpodbijanem sklepu res ni posebej obrazloženo, da je bila zadeva dodeljena v skladu z določbami Sodnega reda. Vendar pa se zadeve na sodiščih dodeljujejo sodnikom po načelih, ki jih določa Sodni red, stranka z interesom pa ne zatrjuje, da bi bila v zvezi s tem podana kakšna kršitev, zato tudi ni treba tega posebej razlagati oziroma utemeljevati.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijani sklep pravilen, pritožbene navedbe pa niso utemeljena. Prav tako niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1).

11. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, pritožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.