Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom I 287/2020 z dne 29. 7. 2020 dovolilo predlagano izvršbo na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV P 941/2017 z dne 16. 4. 2018, s katero so bili mladoletni otroci (drugi do četrti upnik) zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo prvi upnici, dolžniku pa je bila določena pravica do stikov z otroki in določen režim tedenskih (petkovih) stikov, vikend stikov in način preživljanja počitnic. Z primer, da dolžnik ne bo izpolnil obveznosti, je izreklo denarno kazen v višini 5.000,00 EUR, na podlagi katere bo po uradni dolžnosti opravilo izvršbo in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo dolžniku za primer neizpolnjene obveznosti izreklo novo (višjo) denarno kazen. S sklepom z dne 7. 10. 2020 pa je odmerilo stroške predloga za izvršbo v znesku 186,66 EUR in dolžniku naložilo, da jih je dolžan plačati upnikom.

2. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, zoper sklep o stroških pa pritožbo.

3. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper navedeni sklep tako, da je izrečeno kazen znižalo na 300,00 EUR, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo, da je dolžnik dolžan upnikom povrniti v roku 8 dni stroške ugovornega postopka v višini 388,25 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

4. Sodišče druge stopnje je dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo: v I. točki izreka tako, da je dolžnikovemu ugovoru še delno ugodilo in je, kolikor se nanaša na mladoletne upnike, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 29. 7. 2020 in opravljena izvršilna dejanja ter zavrnilo predlog za izvršbo mladoletnih upnikov, stroške predloga za izvršbo po sklepu sodišča prve stopnje z dne 7. 10. 2020 pa je znižalo na 97,06 EUR; v II. točki izreka pa je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stroške ugovornega postopka znižalo na 119,46 EUR. Sicer je dolžnikovo pritožbo in pritožbo upnikov zavrnilo in v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje1. Odločilo je, da prva upnica in dolžnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

5. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga dolžnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali sta sodišči prve in druge stopnje, ki izpodbijana sklepa opirata na 238.f člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z 226. členom ZIZ, glede na relevantno dejansko stanje obravnavane zadeve pravilno uporabili materialno pravo in ga tudi pravilno razlagali, to je, ali je navedena materialnopravna določba pravna podlaga, po kateri lahko rezidenčni starš, s sklicevanjem na sodno poravnavo (izvršilni naslov), zahteva od nerezidenčnega starša (upravičenca do stikov z otrokom) izvršitev sodne poravnave glede stikov oziroma, ali je, na podlagi dogovora staršev o stikih z otroki, zapisanega v sodni poravnavi aktivno legitimiran predlagati izvršbo le upravičenec do stikov (nerezidenčni starš), če mu rezidenčni starš stikov z otroki ne zagotavlja? 2) Ali mora sodišče pri odločanju o uresničevanju pravice do stikov, upoštevati tudi dogovore staršev glede izvedbe stikov, čeprav niso oblikovani kot izvršilni naslov in ali je tak dogovor staršev odločilno dejstvo, ki ga mora sodišče, če je sporno, na zahtevo starša raziskati na obravnavi, ker sicer zaradi te pomanjkljivosti pravilnosti odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti? 3) Kakšno pravno naravo ima dogovor staršev o razširitvi stikov z otroki, sklenjen pred Centrom za socialno delo, ki razširja stike nerezidenčnega starša, dogovorjene v sodni poravnavi, iz kakšnih razlogov lahko ena stranka prekliče ta dogovor in v kakšnem postopku? 4) Ali je mogoča zoper nerezidenčnega starša izvršba, ker izvršuje stike, tako da se ga prisili s sodno odločitvijo, da stike izvršuje? 5) Ali so lahko mladoletni otroci upniki v postopku, prav tako pa njihov zakoniti zastopnik (v obravnavani zadevi mati), kjer zahtevajo prisilno izvršitev stikov? 6) Ali mora sodišče opraviti narok in zaslišati stranke in priče, če to ena stranka zahteva (v konkretni zadevi je to zahteval dolžnik, kjer bi dokazoval, da je stike izvrševal v skladu z dogovorom z upnico in da so bili v korist otrok)? 7) Kako se določi sporna vrednost v postopkih glede izvršbe zaradi stikov, upnica je neutemeljeno navedla sporno vrednost 10.000,00 EUR, sodišče pa je neutemeljeno zavrnilo vse ugovore dolžnika, da je to nerealno visoka sporna vrednost? Sklicuje se na sklep Višje sodišča v Kopru I Ip 207/2015 z dne 9. 6. 2015 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2506/2016 z dne 10. 8. 2016. Uveljavlja kršitev 2., 14., 22. in 23. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v dolžnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sodišče druge stopnje je torej potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe v delu, ki se nanaša na prvo upnico, in glede izrečene denarne kazni v znesku 300,00 EUR.