Jedro

Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse določene hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje delodajalca. Gre za alternativne možnosti, saj vsaka od njih, če se jo v postopku ugotovi, omogoča izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Ker je bilo v disciplinskem postopku pri delodajalcu ugotovljeno, da je zaradi ravnanja revidenta toženi stranki nastala škoda in da je prišlo do motnje v delovnem procesu, je bil izrek najstrožje disciplinske kazni v skladu z veljavnimi predpisi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 4.8.1992 in 9.9.1992 o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja in posledično, ugotovitve obstoja delovnega razmerja v zahtevanih obdobjih in priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja v teh obdobjih.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je navajal, da sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu, da v sodbi sodišča prve stopnje ni obrazložitve glede kvalifikatornih okoliščin in da je bil v zvezi s kvalifikatornimi okoliščinami zmotno upotrabljeno materialno pravo. Kolektivna pogodba namreč določa, da je za prenehanje delovnega razmerja potrebno, da so izpolnjene vse okoliščine kumulativno, na pa samo ena od njih. Ker je bila v postopku ugotovljena samo ena okoliščina, izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa ni bil zakonit. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, spremeni izpodbijano sodbo in tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki se glede na določbo 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija ni dopustna zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP-77), zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), prav tako pa ne drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih navaja revizija. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo napotkom pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu, izvedlo ustrezne dokaze in zaključilo, da ni takih olajševalnih okoliščin, da bi bilo mogoče izrečen disciplinski ukrep omiliti. Zavzelo je tudi stališče, čeprav res ne izrecno, do izreka najstrožjega ukrepa z uporabo kvalifikatornih okoliščin.

Ugotovilo je, da je izrečen disciplinski ukrep glede na težo storjenega dejanja in v skladu z 28. členom - točka Č kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (kolektivna pogodba - Uradni list RS, št. 20/91). Točka Č 28. člena kolektivne pogodbe določa prav kvalifikatorne okoliščine. Ne dovolj natančno obrazložitev, glede katere pa ni mogoče ugotoviti, da je sploh ni, je dopolnilo in popravilo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi. Zato revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane kršitve 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 (revizija spregleda, da se v tem postopku uporabljajo še določbe ZPP-77), niti očitane kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP-77. Revizijsko sodišče ne sprejema razlage revizije v zvezi s kvalifikatornimi okoliščinami. Iz določbe 89. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 do 71/93), prav tako pa iz točke Č 28. člena kolektivne pogodbe izhaja, da se lahko disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče za vse določene hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje delodajalca. Gre za alternativne možnosti, saj vsaka od njih, če se jo v postopku ugotovi, omogoča izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Ker je bilo v disciplinskem postopku pri delodajalcu ugotovljeno, da je zaradi ravnanja revidenta toženi stranki nastala škoda in da je prišlo do motnje v delovnem procesu, je bil izrek najstrožje disciplinske kazni v skladu z veljavnimi predpisi.

Revizijsko sodišče je zato v skladu z določbo 393. člena ZPP-77 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).