Jedro

Prvi odstavek 11. člena Pravilnika napotuje na kriterij števila pravočasno prijavljenih terjatev. Upravitelj je po Pravilniku upravičen do odmere nadomestila za sestavo poročila (ednina), kriterij pa je terjatev in ne glasovnica.

Zahtevnost in težavnost postopka je pravni standard, ki ga sodišče napolni glede na okoliščine konkretnega primera. Ker gre za pravni standard in ne matematično enačbo, višje sodišče ne sprejema pritožbenega drobljenja posameznih opravil. Zato je zmotno pritožbeno povezovanje 171. člena ZFPPIPP samo z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 72. člena ZFPPIPP oziroma odsotnostjo slednjega.

Pritožnik izpodbija stroške kilometrine dvakratnega prihoda upraviteljice k sodnici. Način komuniciranja med sodiščem in upraviteljem, ki je organ postopka, ni stvar dolžnika. Kljub temu pa je višje sodišče v tem delu poseglo v odločitev sodišča prve stopnje in stroške znižalo. Iz sklepa in upraviteljičine vloge namreč ne izhaja, zakaj so bili ti stroški potrebni v smislu 17. člena Pravilnika.

Izrek

II. Pritožba zoper sklep z dne 30. 3. 2016 (PD 261) se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 13. 1. 2016 (PD 241) v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 3. 2016 se delno ugodi in se sklep spremeni v izpodbijani: - 1. točki tako, da se nagrada odmeri na 30.635,45 EUR; - 1.c točki tako, da se nadomestilo odmeri na 757,60 EUR; - 2. točki tako, da se prispevek PIZ odmeri na 2.711,23 EUR in prispevek ZZ na 162,36 EUR; - 3. točki tako, da se stroški odmerijo na 1.093,28 EUR; - 4. točki tako, da izplačilo zneska v višini 12.466,06 EUR (vključno s prispevki iz 2. točke) izvrši finančno računovodska služba iz sredstev založenega predujma tako, da po nakazilu prispevkov na ustrezen račun neto znesek nakaže na transakcijski račun upraviteljice; - 5. točki tako, da mora dolžnik v roku 8 dni po pravnomočnosti upraviteljici plačati še razliko do celotnega zneska nagrade in stroškov v višini 22.136,26 EUR; v preostalem, izpodbijanem a nespremenjenem delu se pritožba zavrne in sklep potrdi.

III. Upraviteljica sama krije stroške odgovorov na pritožbo.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 3. 2016 (PD 261)

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 3. 2016 popravilo računske in očitne pisne napake v obsegu, kot je določeno v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Pritožnik v pritožbi zatrjuje vse pritožbene razloge, zlasti kršitev 328. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim stališčem, da je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom (PD 261) vsebinsko spreminjalo sklep z dne 13. 1. 2016 (PD 241). Pritožnik (dolžnik) zatrjuje, da je sodišče popravni sklep izkoristilo za poskus odprave napak pri vsebinskem odločanju in odprave absolutno bistvenih kršitev določb postopka. Vendar v 1. točki pritožbenih navedb ne pojasni, v čem konkretno naj bi to storilo. Kot je bilo pritožniku pojasnjeno že z izpodbijanim sklepom, je bil popravni sklep izdan po pozivu višjega sodišča z dne 25. 3. 2016 in je bil potreben izključno zaradi odprave očitne pisne napake pri znesku iz prve alineje 2. točke sklepa z dne 13. 1. 2016 (namesto pravilno 2.736,38 EUR zapisano 2.376,38 EUR(1)). Ta napaka se je v nadaljevanju odrazila v računskih napakah, kar je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa popravilo, v obrazložitvi pa tudi jasno in pravilno obrazložilo. Sodišče prve stopnje je 328. člen ZPP pravilno uporabilo. V odsotnosti konkretnih pritožbenih navedb in razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pritožbene navedbe iz 2. točke pritožbe se nanašajo na pravilnost prvega sklepa (PD 241), zato so v tem delu očitno nepomembne in se višje sodišče do njih ne opredeljuje.

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 1. 2016 (PD 241)

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) odločilo, da se nagrada upraviteljice za delo v postopku prisilne poravnave odmeri v skupni višini 30.919,55 EUR in vključuje: a. nadomestilo za preizkus terjatev v višini 757,60 EUR; b. nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic v višini 1.420,50 EUR; c. nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja ob sprejetju prisilne poravnave v višini 1.041,70 EUR; d. nadomestilo za opravljanje nadzora v višini 27.699,75 EUR; (2.) k nagradi v višini 30.919,55 EUR se obračuna prispevek po stopnji 8,85 % za PIZ sedaj popravljeno 2.736,38 EUR (prej 2.376,38 EUR) in 0,53 % prispevka za ZZ v znesku 163,87 EUR; (3.) upraviteljica ima pravico do povrnitve stroškov, ki so ji nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upraviteljice v skupni višini 1.143,60 EUR; (4.) po pravnomočnosti tega sklepa se upraviteljici znesek nagrade s prispevki in znesek stroškov plačajo v breme predujma za stroške postopka prisilne poravnave, ki ga je založil dolžnik v višini 12.466,06 EUR; (5.) dolžnik mora v 8 dneh po pravnomočnosti tega sklepa upraviteljici plačati še razliko do celotnega zneska nagrade s prispevki in stroški v višini sedaj popravljeno 22.497,34 EUR (prej 22.137,34 EUR).

7. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Natančneje je navedel, da se pritožuje v točki 1.c nad 757,60 EUR, v točki 1.d v višini povišanja 30% (6.392,25 EUR), v točki 2 kolikor je odmerjeno nad priglašenih 6,36% po predlogu upraviteljice, v točki 3 v celoti in posledično v točki 5. Glede 1.c uveljavlja zlasti zmotno uporabo materialnega prava (11. in 6. člen Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen; v nadaljevanju: Pravilnik), v točki 1.d zlasti zmotno uporabo materialnega prava (171. člena ZFPPIPP in 12. člena Pravilnika in absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede točke 2 uveljavlja zlasti zmotno uporabo materialnega prava in kršitve pravil postopka (zlasti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), glede točke 3 pa vse pritožbene razloge.

8. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

9. Pritožba je delno utemeljena.

10. Pritožba zoper točko 1.c je v izpodbijanem delu (to je nad 757,60 EUR) utemeljena.

11. Sodišč prve stopnje je odločitev obrazložilo s tem, da je upoštevalo potek glasovanja. Glasovanje je potekalo v dveh razredih: i) v razredu nezavarovanih finančnih upnikov (8 glasovanj) in ii) v razredu zavarovanih finančnih upnikov (9 glasovanj). Zato je na podlagi 11. člena Pravilnika (Uradni list RS, št. 91/2008, 119/2008 in 53/2009)(2) upoštevalo 17 terjatev. V tem delu je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po prvem odstavku 11. člena Pravilnika se nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o izidu glasovanja ob sprejetju prisilne poravnave odmeri po preglednici iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika tako, da se znesek nadomestila pomnoži s količnikom 0,5. Sodišče prve stopnje je kot kriterij za določitev višine nadomestila vzelo glasovnico, kot je to predlagala upraviteljica, vendar zmotno.

12. Prvi odstavek 11. člena Pravilnika napotuje na kriterij števila pravočasno prijavljenih terjatev. Po 221.n členu ZFPPIPP (drugi odstavek) se sicer v primerih prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev izvede glasovanje o sprejetju prisilne poravnave v dveh razredih, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da je upravitelj po Pravilniku upravičen do odmere nadomestila za sestavo poročila (ednina), kriterij pa je terjatev in ne glasovnica. Četudi je upraviteljica v tej zadevi sestavila Poročilo o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave z dne 2. 6. 2015 (PD 163), ki je bilo sestavljeno iz dveh poročil, je treba upoštevati, da Pravilnik za določitev višine nadomestila pri odmeri nadomestila za izdelavo poročila o izidu glasovanja ob sprejetju prisilne poravnave kot kriterij (merilo) upošteva število pravočasno prijavljenih terjatev (kriterij iz 6. člena Pravilnika). Ker je upraviteljica tudi pri kriteriju nadomestila za preizkus terjatev po 9. členu Pravilnika upoštevala 11 preizkušenih terjatev, glede na besedilo 9. in 11. člena Pravilnika pa ni utemeljene razlike za drugačno razlago ZFPPIPP in Pravilnika, je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo. S tem je višje sodišče odgovorilo tudi na odgovorne navedbe upraviteljice, ki se zavzema za teleološko razlago Pravilnika.

13. Posledično je višje sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tudi v 2. točki in v posledičnem presežku 5. točke izreka.

14. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nadomestilo za opravljanje nadzora v višini 27.699,75 EUR. Upoštevalo je trajanje postopka ter znesek sredstev v mesečni bilanci stanja (kar po pritožbi ni sporno), tako odmerjeno nagrado v višini 21.307,50 EUR pa je povečalo za 30 %. Odločitev je utemeljilo na zapletenosti in težavnosti postopka, kar kaže število vloženih pravnih sredstev (pritožbi in ugovori proti vodenju postopka prisilne poravnave ter zahteve za varstvo zakonitosti), do katerih se je upraviteljica opredeljevala, prisotna je bila na razpisanih narokih ter druge okoliščine, ki kažejo na zahtevnost postopka in so razvidne iz rednih in izrednih poročil ter mnenj upraviteljice in so povzete v končnem poročilu.

15. Pritožnik izpodbija tisti del odločitve, v katerem je sodišče prve stopnje nadomestilo za opravljanje nadzora povečalo za 30 % (konkretno 6.392,25 EUR). Bistvo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na opredeljevanje do vloženih pravnih sredstev, je, da to ne spada v okvir nadzora po 171. členu ZFPPIPP. Nadalje navaja, da upraviteljica na pravna sredstva praviloma ni odgovarjala, na poziv z dne 28. 7. 2015 je celo podala izjavo, iz katere izhaja, da se do navedb pritožnikov v pritožbi zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave ne more opredeljevati, saj se ne nanašajo na sam tek postopka prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje naj bi z opiranjem na redna, izredna poročila in mnenja storilo absolutno bistveno kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v tem delu sklep ni zadosti obrazložen. Sodišče tudi naj ne bi pojasnilo, na katere okoliščine je merilo, ko je presojalo težavnost. 16. Na podlagi 12. člena Pravilnika se upravitelju prizna nadomestilo za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP za vsak začet mesec postopka po preglednici (kar pritožbeno niti ni sporno). Po določbi drugega odstavka 12. člena Pravilnika se nadomestilo, določeno po prvem odstavku, lahko zviša za največ 30 %, glede na zahtevnost in težavnost postopka. Zahtevnost in težavnost postopka je pravni standard, ki ga sodišče napolni glede na okoliščine konkretnega primera. Ker gre za pravni standard in ne matematično enačbo, višje sodišče ne sprejema pritožbenega drobljenja posameznih opravil. 17. Določba prvega odstavka 171. člena ZFPPIPP določa, da mora upravitelj nadzorovati poslovanje insolventnega dolžnika in izpolnjevanje njegovih obveznosti, določenih v četrtem poglavju zakona, to pa je v celotnem poglavju prisilne poravnave. Zato je zmotno pritožbeno povezovanje 171. člena ZFPPIPP samo z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 72. člena ZFPPIPP oziroma odsotnostjo slednjega. Pritožnik navaja, da je moral sam upravitelju posredovati vse potrebne in zahtevane informacije, na primer poslovne knjige in dokumentacijo. Vendar to ne more biti pravno pomembno.

18. Sodišče prve stopnje se je oprlo na podatke rednih in izrednih poročil. Pritožnik zgolj pavšalno zatrjuje, da je v tem delu podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče naj ne bi opredelilo do konkretnih poročil. Potrebno je upoštevati, da je bilo v tej zadevi podanih veliko rednih in izrednih poročil(3), ki so del pisnega gradiva in dolžniku morajo biti znana, zato njihovo prepisovanje ni potrebno oziroma mora biti pritožbena graja konkretnejša. Upraviteljica je v končnem poročilu pod točko 7 pojasnila, da je dajala soglasje k plačilom (v odgovoru navaja številko 256), opravljala nadzor v zvezi s spoštovanjem prepovedi opravljanja poslov in drugih dejanj, katerih posledica bi bila neenakopravno obravnavanje upnikov. Poleg izdajanja soglasij k plačilom računov je tekoče spremljala poslovanje dolžnika ter promet na transakcijskih računih. Vsi plačani računi so bili pregledani s strani upraviteljice. V zvezi s tem je izdajala redna in izredna poročila. Tudi glede na obseg prometa ni nobenega dvoma, da je bil že zgolj zato nadzor obsežen in zahteven.

19. Pritožba se ne strinja, da bi številčnost pravnih sredstev, zlasti glede na odgovora upraviteljice, utemeljevala povečanje nagrade. Opozarja na vsebino njenega odgovora z dne 9. 8. 2015. Višje sodišče ugotavlja, da so bila upraviteljici v izjavo dana številna pravna sredstva (PD 21, 156, 186, 204, 210). Upraviteljica je odgovorila na dva od njih. Vendar ni pomembno, kaj natančno je upraviteljica odgovorila, pomembno je, da je morala predložena pravna sredstva pregledati in se, glede na stanje zatrjevanega in stanje konkretnega postopka, odločati o nadaljnjih procesnih ravnanjih.

20. Gledano v celoti je bil ta postopek daleč od enostavnega postopka prisilne poravnave, saj je šlo za prisilno poravnavo, ki je vsebovala poleg predloga za prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev tudi predlog za prestrukturiranje zavarovanih finančnih terjatev (v skladu z 221.n členom ZFPPIPP). Oblikovana sta bila dva upniška odbora. Že sam postopek take vrste in obsega, ki jasno izhaja iz stanja spisa (že citirana redna in izredna poročila), pomeni večjo obremenitev in večjo težavnost ter zahtevnost pri izvajanju pristojnosti upravitelja. Pritožba v tem delu ni utemeljena.

21. Pritožba (vsaj delno) tudi ni utemeljena glede odločitve pod točko 2, ko je sodišče k nagradi obračunalo še prispevek 8,85 % za PIZ in 0,53 % za ZZ. Ker gre za obvezne prispevke, se pritožnik ne more sklicevati na vsebino priglasitve stroškov, v katerih je upraviteljica predlagala povečanje nadomestila za 6,36 % prispevka za zdravstveno zavarovanje. Gre za obvezne prispevke in dajatve, ki jih je moralo sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, upraviteljica pa je zahtevo za njihovo odmero dala s pavšalno zahtevo po odmeri prispevkov. Ostalo je del materialnega prava. Pritožba je utemeljena le v delu, kolikor je posledica spremembe v točkah 1 in 1.c. Posledično je višje sodišče spremenilo odločitev v točki 5 izreka izpodbijanega sklepa.

22. Pritožnik nadalje izpostavlja nepravilnost odločitve v zvezi s povrnitvijo stroškov. Ne drži, da bi morala upraviteljica natančno navesti datume dogodkov, na katere je morala pripotovati z lastnim vozilom, niti da ni izkazala, da je potovala z lastnim prevoznim sredstvom in to niti ni dokazala. Tudi ne drži, da je v tem delu obrazložitev pomanjkljiva. V tem delu obrazložitev res ni popolna, vendar gre za odločanje o stroških postopka, kjer je lahko obrazložitev tudi krajša, sklicujoča se na stanje zadeve. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pod točko 3A navedlo število potovanj, njihovo razdaljo in kraj potovanj, kar mora zadoščati. Dolžniku so namreč poročila, zapisniki upniškega odbora in zapisniki narokov znani, ker so del sodnega spisa. V njih je natančneje (datumsko) navedeno, na katerih od njih je bila upraviteljica prisotna. Dolžniku so ti podatki znani, v pritožbi pa ni konkretne pritožbene graje. Kako naj bi prišla drugače kot z lastnim prevoznim sredstvom, tudi višjemu sodišču ni jasno, kot tudi ni jasno, kako naj bi te stroške (prihod z avtomobilom) v končni posledici dokazala. Upraviteljica je stroške opredelila po kilometrini in ceni, kar pa pritožnik konkretno ne izpodbija (primerjaj določbo tretjega odstavka 19. člena Pravilnika).

23. Pritožnik izpodbija stroške kilometrine dvakratnega prihoda upraviteljice k sodnici. Drži sicer pritožbena navedba, da mora upravitelj poročila, sezname in druga pisanja predložiti sodišču v elektronski obliki, še zdaleč pa ne drži, da naj bi ZFPPIPP predvideval zgolj pisno komunikacijo upravitelja s sodiščem. Sploh pa način komuniciranja med sodiščem in upraviteljem, ki je organ postopka, ni stvar dolžnika. Kljub temu pa je višje sodišče v tem delu poseglo v odločitev sodišča prve stopnje in stroške znižalo za 2x25,16 EUR (sedaj 1.093,28 EUR). Iz sklepa in upraviteljičine vloge namreč ne izhaja, zakaj so bili ti stroški potrebni v smislu 17. člena Pravilnika, zlasti ker ne gre za stroške iz drugega odstavka 18. člena Pravilnika (prihod do kraja, kjer naj bo opravljeno dejanje, ki se ga upravitelj udeleži). Posledično je višje sodišče spremenilo odločitev v točki 5. izpodbijanega sklepa.

24. Glede stroškov pisarniškega poslovanja v višini 300,00 EUR višje sodišče odgovarja, da sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej pojasniti razlogov za odmero stroškov po 21. členu Pravilnika. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da 300,00 EUR v skupnem znesku (20,00 EUR na mesec) ne dosega enega odstotka višine zneska nagrade iz 21. člena Pravilnika. Ker to ni konkretno izpodbijano, višje sodišče na ta del pritožbe v večjem obsegu ne odgovarja, razen v obsegu naslednjega stavka. Pritožba namreč izpostavlja, da v postopku prisilne poravnave ni otvoritvenega poročila, zato pri odmeri stroškov ni bilo pravilno sklicevanje na 5. člen Pravilnika. Določbo 21. člen Pravilnika, ki se sklicuje na 5. člen Pravilnika, je treba razumeti v odnosu do vrednosti premoženja, izkazanega v otvoritveni bilanci stanja. Ker pa pritožba v tem delu sklepa ne napada s (pravkar povedanimi) pravno pomembnimi dejstvi, je višje sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo.

25. V 4. točki izreka je višje sodišče izrek le popravilo tako, da je jasneje zapisano, da se nagrada in stroški izplačajo na upraviteljičin račun po odbitku obveznih dajatev. Posledično je višje sodišče v točk 5 izpustilo omenjanje prispevkov. Odločitev o spremembi temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

26. Višje sodišče upraviteljici ni priznalo stroškov odgovora na pritožbo. Upraviteljica je stroške utemeljila z dejstvom, da gre za izključno pravna vprašanja, sama pa ima ekonomsko izobrazbo. Vprašanja, povezana z nagrado in stroški upravitelja sodi v krog pristojnosti upravitelja po določbah ZFPPIPP - končno sam predlaga njihovo odmero. V odgovoru zoper drugo pritožbo se upraviteljica sklicuje na vsebino prvega odgovora.

Op. št. (1): Glede na znesek 30.919,55 EUR iz 1. točke pred spremembo.

Op. št. (2): Postopek prisilne poravnave se je začel pred uveljavitvijo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 92/2014, objavljen 19. 12. 2014, ki je začel veljati 3. 1. 2015).

Op. št. (3): Redna poročila na PD 75, 89, 94, 103, 135, 140, 168, 171, 176, 206, 217, 219, 223, 225 in 235 ter izredna poročila na PD 76, 88, 124, 127, 141, 166, 178, 207, 218, 224, 226.