Jedro

Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.

Izrek

Pritožba predlagateljev se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu in ni odpoklicalo B.P. kot člana nadzornega sveta družbe K., d.d.. Hkrati je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. V obrazložitvi je navedlo, da pri nasprotnem udeležencu B.P. ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpoklic.

Proti navedenemu sklepu sta predlagatelja vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo, torej ugoditev predlogu za odpoklic, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Navajata, da je sodišče ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kot vodja ene izmed delovnih enot direktorju družbe predložil v podpis situacije za skupni znesek 39.690.000,00 SIT, ki so zajemale tudi delo, ki še ni bilo opravljeno, kasneje so bile stornirane ter izstavljene v višini vrednosti opravljenih del, vendar slednji zaključek ne drži. Zaključek sodišča, da nihče izmed udeleženih ni izpovedal, da je šlo pri nasprotnem udeležencu za goljufiv ali lažen prikaz dejanskega stanja, je za konkretno zadevo irelevanten, predlagatelja pa menita, da je šlo prav za to. V zvezi z izstavitvijo spornih situacij je bila imenovana posebna komisija, ki je ugotovila, da nasprotni udeleženec kot odgovorni vodja DE K. ni uspel dokazati resničnosti izvedbe del po posameznih situacijah oz. obračunih v višini cca 10 mio, vendar tem ugotovitvam sodišče ni dalo nobenega pomena. Ugotovitve komisije pa pomenijo, da ni resničen zagovor nasprotnega udeleženca, ki je trdil, da znesek 10 mio SIT ustreza dejansko opravljenim delom. Šlo je torej za dva poskusa nasprotnega udeleženca po podpisu neresničnih situacij - prvič za 39 mio SIT in drugič za 10 mio SIT. Dela po naknadni situaciji v znesku 10 mio SIT so bila opravljena šele v septembru 2005, ta situacija pa je bila dana v podpis že v januarju 2005. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da na navedeno nepravilnost, za katero je vedel in jo tudi izvajal ni opozoril nadzornega sveta, čeprav je bil njegov član, zaradi česar gre pri njem za utemeljene razloge za odpoklic. Predlagatelja pripominjata, da je v nemškem pravu zakonski razlog za odpoklic v osebnosti člana nadzornega sveta, ko je takšna, da je za družbo neprimerno, da bi ta član dokončal svoj mandat (ZGD s komentarjem, 1. knjiga, GV Lj. 2002, str. 849). Predlagatelja opozarjata na neutemeljeno zavrnitev z njune strani predlaganih dokazov, in sicer zapisnika in gradiva seje nadzornega sveta z dne 17.3.2006, iz katerega izhaja, kakšni so bili rezultati revizorskega poročila in ostali zaključki nadzornega sveta družbe v zvezi z obravnavano problematiko. Sodišče je brez izvedbe teh predlaganih dokazov zaključilo, da ni nihče zatrjeval, da bi bile ob reviziji poslovanja v podjetju ugotovljene kakršnekoli nepravilnosti v zvezi z delom nasprotnega udeleženca. Takšen zaključek ni pravilen, saj je logično, da sta predlagatelja postavila ta dokazni predlog prav v tej smeri. Predlagatelja pa opozarjata še na stališče udeleženca v tem postopku, to je družbe K. d.d., katere pooblaščenec je na glavni obravnavi dne 24.4.2006 navajal, da po pregledu poslovanja meni, da niso podani razlogi za odpoklic. Za takšno stališče udeleženec ni predložil nobenih dokazov, tako da so njegove navedbe povsem pavšalne in za sodišče ne morejo pomeniti podlage pri odločanju.

Pritožba predlagateljev ni utemeljena.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v besedilu, veljavnem v času vložitve predloga v obravnavani zadevi, pa tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa, je določal pristojnosti nadzornega sveta v 274. čl. in v 274. a čl. Na kratko povzeto: nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe; pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, vrednostne papirje in zaloge blaga; lahko daje soglasje k določenim vrstam poslov; preverja in potrjuje letno poročilo.

Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da ZGD ne določa, v katerih primerih naj bi šlo za utemeljene razloge in da je zaradi splošne opredelitve tega pojma v zakonu, temu treba dati konkretno vsebino. Pritožbeno sodišče pa soglaša tudi za to zadevo s ključnim stališčem sodišča prve stopnje, da mora biti ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta, ki so povzete v začetku te obrazložitve.

Pretežni del razlogov, ki sta jih uveljavljala predlagatelja v predmetni zadevi in ki jih ponavljata tudi v pritožbi, pa ni bil podan v smeri delovanja nasprotnega udeleženca kot člana nadzornega sveta, ampak v smeri njegovega delovanja kot vodje ene izmed delovnih enot. Gre za trditve, da je nasprotni udeleženec izstavljal situacije v bistveno višjih vrednostih od vrednosti izvedenih del in jih naknadno storniral in prikazoval v nižjih vrednostih. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi ravnanji nasprotnega udeleženca ugotovilo, da je bila imenovana komisija, ki je sprejela določene ugotovitve (poročilo z dne 11.11.2005) in je bila tudi naročena revizija poslovanja za obdobje od leta 2001 do leta 2004, vendar kot že navedeno, je šlo za ugotovitve v zvezi z zatrjevanim ravnanjem nasprotnega udeleženca kot vodje ene izmed delovnih enot, ne pa za ravnanje člana nadzornega sveta. Šele sedaj v pritožbi predlagatelja zatrjujeta, da o načinu izstavljanja spornih situacij nasprotni udeleženec ni obvestil nadzornega sveta - organa, katerega član je bil tudi sam in da naj bi (tudi) zato bil podan razlog za njegov odpoklic. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tej trditvi za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati, saj predlagatelja nista hkrati zatrjevala, da je brez svoje krivde nista mogla uveljavljati že v postopku na prvi stopnji (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Predlagatelj mora v predlogu navesti dejstva, ki so pomembna za odločitev ter dokaze za te navedbe (21. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP v zvezi s 1. odst. 49. c čl. ZGD). Če sta torej v obravnavanem primeru predlagatelja predlagala dokaz v obliki zapisnika seje nadzornega sveta, iz katerega izhaja, kakšni so bili rezultati revizorskega poročila in ostali zaključki nadzornega sveta v zvezi z obravnavano problematiko, bi morala, upoštevaje prej navedeno zakonsko določilo, zatrjevati, kakšne nepravilnosti so v tej listini ugotovljene v zvezi z delom nasprotnega udeleženca (kot člana nadzornega sveta). Ker pa tega nista konkretno zatrjevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ta dokazni predlog.

Udeleženka K. d.d., je v tem postopku samostojna stranka, ki je med drugim podala izjavo, da po pregledu poslovanja razlogi za odpoklic niso podani. Pritožnika sedaj brez potrebe izpostavljata, češ da za to stališče ni bil predložen noben dokaz. Ker pa stališče udeleženca, izraženo v omenjeni izjavi niti ni predstavljalo podlage za izpodbijano odločitev, je pritožbena trditev v navedeni smeri za obravnavano zadevo irelevantna.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 1. odst. 33. čl. ZNP v zvezi s 1. odst. 49. c čl. ZGD, pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.