Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je sodišče njeno vlogo zmotno opredelilo kot predlog za spremembo začasne odredbe. Iz vloge ne izhaja, da želi mati doseči trajnejšo spremembo v začasni ureditvi stikov, določeni z začasno odredbo. Gre le za obvestilo sodišču (in CSD) o oviri za izvršitev enega od stikov, v katerega je bila vključena prošnja za njegovo prestavitev. Z odločitvijo, za katero ni bilo podlage v predlogu nasprotne udeleženke, je sodišče kršilo 2. člen ZIZ, po katerem se postopek zavarovanja uvede na predlog upnika.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog nasprotne udeleženke za spremembo začasne odredbe.
2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodnico zaradi pristranskosti razreši odločanja v tej zadevi in zadevo dodeli drugemu sodniku.
Dne 22. 7. 2022 je sodišče obvestila, da stika 3. 8. 2022 ne bo mogoče izvesti, ker je hči na 14-dnevnih počitnicah na morju v ..., ki so bile rezervirane pred več meseci. Sama tako ni podala predloga za spremembo začasne odredbe, ampak le obvestila sodišče in CSD. Z obravnavanjem njenega sporočila kot predloga je sodišče prekoračilo svoja pooblastila, favoriziralo predlagatelja in storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz previdnosti dodaja, da hčer že več let spremlja na štirinajstdnevne počitnice na morje, ker je to zanjo koristno. Ima bronhopulminalno displazijo pljuč, vsakoletne počitnice ob morju pa ji pomagajo, da ne zboleva več za bronhiolitisom in bronhitisom. Počitnice so bile rezervirane že v aprilu. Plačilo in zdravstveno stanje otroka bi sodišče lahko preverilo v okviru svojih uradnih pooblastil. O prestavitvi termina je na CSD govorila tudi s predlagateljem, a je soglasje pogojeval s tem, da tudi sam pelje hčer za 14 dni na morje. S tem se ni mogla strinjati. Morebitna kazen ne odtehta hčerinega zdravja.
3. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. S sklepom z dne 8. 6. 2022 je sodišče odločilo, da stiki med očetom in hčerjo potekajo vsako drugo sredo po eno uro pod nadzorom CSD, da je prvi stik 22. 6. 2022 in da se v primeru kršitve začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 500 EUR. Stiki so stekli. Dne 22. 7. 2022 je mati predložila vlogo, naslovljeno kot "obvestilo sodišču, CSD X in vloga NU". V njej je navedla, da naslednjega stika, predvidenega za 3. 8. 2022, ne bo mogla izvesti, ker je s hčerjo od 30. 7. do 13. 8. na dlje časa načrtovanem in pred izdajo začasne odredbe plačanem dopustu na morju. Prosila je, da se stik prestavi na teden po 15. 8. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo štelo za predlog za izdajo začasne odredbe in ga z izpodbijanim sklepom zavrnilo.
6. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je sodišče njeno vlogo zmotno opredelilo kot predlog za spremembo začasne odredbe. Iz vloge ne izhaja, da želi mati doseči trajnejšo spremembo v začasni ureditvi stikov, določeni z začasno odredbo. Gre le za obvestilo sodišču (in CSD) o oviri za izvršitev enega od stikov, v katerega je bila vključena prošnja za njegovo prestavitev. V okviru dolžnega postopanja, ki ga v postopkih za varstvo koristi otrok terja zavarovanje pravic in pravnih interesov otrok (drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1), je bilo sodišče pristojno, da usmeri udeleženko k ustreznemu ravnanju v nastali situaciji, ni pa bilo podlage za sprejetje izpodbijane odločitve.
7. Z odločitvijo, za katero ni bilo podlage v predlogu nasprotne udeleženke, je sodišče kršilo 2. člen ZIZ,1 po katerem se postopek zavarovanja uvede na predlog upnika.2 Ugotovljena kršitev po naravi stvari vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
8. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Predlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni utemeljen že iz razloga, ker zadeve ni treba vrniti v nov postopek (356. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).
1 Ki se na podlagi 100. člena ZNP-1 uporablja za postopek odločanja o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok. 2 V postopkih za varstvo koristi otrok sme sicer sodišče izdati začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti, a v obravnavanem primeru sodišče ni odločilo na podlagi tega pooblastila.