Jedro

Zavrnitev postavitve izvedenca v arbitražnem postopku ni ravnanje, ki bi ogrozilo pravno in moralno integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ali vitalne gospodarske, politične interese države.

Pritožnik z navajanjem medijskih prispevkov o koruptivnih poslih v Ukrajini in trditvijo, da je Ukrajina najbolj koruptivna država v Evropi, ni dokazal, da je v tem postopku in pri izdaji odločbe, katere priznanje in izvršitev se zahteva, prišlo do nepravičnega in nepoštenega arbitražnega postopka zaradi korupcijskega tveganja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Predlagatelj in nasprotni udeleženec sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev in razlogi sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o pritožbi, sklenilo, da se prizna se pravna veljavnost in izvršljivost v Republiki Sloveniji za arbitražno odločbo Arbitražnega sodišča ICAC — International Commercial Arbitration Court at the Ukrainian Chamber of Commerce and Industry št. 163/2023 z dne 20. 11. 2023, s katero je bilo odločeno, da je predlagatelj upravičen do plačila 368.582,92 EUR kot vračilo predujma za nedobavljeno blago, 5.383,71 EUR kot zneska pogodbene kazni za zamudo pri dobavi blaga, 11.239,25 EUR kot obresti od dne 11. 3. 2022 do dne 16. 3. 2023, bodočih obresti od zneska 368.582,92 EUR v višini 3 % letno od 17. 3. 2023 do plačila in 9.869,78 EUR kot takse za postopek arbitraže. Zavzelo je stališče, da odločitvi arbitražnega razsodišča, da v zadevi ne angažira sodnega izvedenca in upoštevanje dejstva, da vračilo blaga ni pogoj za vrnitev kupnine, ne moreta predstavljati kršitve do te mere, da bi predstavljali ogrozitev pravne in moralne integritete domače pravne ureditve, mednarodnega običajnega prava, temeljnih moralnih načel ali vitalnih gospodarskih, političnih interesov države v kateri se zahteva priznanje tuje arbitražne odločbe, se pravi Republike Slovenije. Presojo pojma javnega reda v zvezi z arbitražnimi odločbami je treba izvajati zadržano, sam pojem javnega reda pa tolmačiti zelo restriktivno in ga uporabiti samo kot skrajno možnost, do take kršitve pa v opisanem primeru po presoji sodišča ni prišlo. Nasprotni udeleženec za svoje navedbe o pristranskem odločanju v korist predlagatelja, katero bi nasprotovalo temeljnim načelom pravne države, razen sklicevanja na arbitražno odločbo samo, priložene članke in magistrsko delo o korupciji v državi ter nesubstanciranega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika, niti ne predloži nikakršnih konkretnih dokazov. Za arbitražne odločbe veljajo nižje zahteve obrazloženosti kot je to pri sodnih odločbah. Za obrazložitev arbitražne odločbe zadošča, da so iz nje razvidni ključni razlogi za odločitev in da je v njej zavzeto stališče do bistvenih navedb strank. Vojno stanje v državi do določene mere gotovo vpliva na samo delovanje države in njenih organov in ne more prispevati k zmanjšanju korupcije v njej, vendar bi bilo pretirano od sodišča zahtevati zavrnitev priznanja konkretne tuje arbitražne odločbe že na podlagi navedb nasprotnega udeleženca o obstoju korupcije v državi, podprti z magistrskim delom in nekaj članki. Nasprotni udeleženec se je samostojno odločil, da v času vojnega stanja v državi, z ministrstvom za obrambo te države dne 10. 3. 2022 sklene sklene pogodbe o dobavi vojaških čelad, pri čemer je pogodba vsebovala izrecno klavzulo o reševanju morebitnih sporov pred arbitražo ICAC. Nasprotni udeleženec je tako očitno pretehtal, da so njegove ekonomske koristi sklenitve pogodbe, večje od bojazni, povezanih z vojnim stanjem in stopnjo korupcije v državi, ki bi utegnile vplivati na pogodbeno razmerje med strankama.

Povzetek pritožbenih navedb in odgovora na pritožbo

2.Nasprotni udeleženec (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi vztraja pri svojih navedbah, da so podani razlogi za zavrnitev priznanja in razglasitve izvršljivosti sporne arbitražne odločbe, ker v arbitražnem postopku ni bil postavljen sodni izvedenec, ki ga je nasprotni udeleženec izrecno zahteval, in ker arbitražni organ ni upošteval dejstva, da predlagatelj domnevno neskladnega blaga ni vrnil nasprotnemu udeležencu, s čimer niti ni izpolnil pogoja za pridobitev vračila kupnine. Zaradi splošno znanega dejstva korupcije v Ukrajini v povezavi z navedenimi materialnopravnimi in procesnimi kršitvami pri izdaji tuje arbitražne odločbe je šlo za nepošteno odločanje v arbitražnem postopku in posledično za kršitev domačega javnega reda.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotuje podanim pritožbenim navedbam, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4.Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga

5.Postopek priznanja in razglasitve izvršljivosti tujih arbitražnih odločb ureja 42. člen Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit), ki v drugem odstavku 42. člena določa, da se za priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb uporablja Konvencija o priznanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb z dne 10. 6. 1958 (v nadaljevanju Konvencija). V konkretni zadevi je relevanten drugi odstavek V. člena Konvencije, po katerem se lahko priznanje in izvršitev arbitražne odločbe zavrne, če pristojna oblast države, v kateri se zahteva priznanje in izvršitev odločbe, ugotovi, da po zakonu te države predmet spora ni primeren za arbitražno urejanje (točka a) ali da bi bilo priznanje ali izvršitev odločbe v nasprotju z javnim redom te države (točka b).

6.Po 7. točki prvega odstavka 9. člena ZArbit Okrožno sodišče v Ljubljani odloča o priznanju tujih arbitražnih odločb iz 42. člena. Po drugem odstavku 9. člena ZArbit sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka. Pred izdajo odločbe mora dati sodišče nasprotni stranki možnost, da se o zadevi izjavi. Po 42. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZArbit o pritožbi zoper odločbo sodišča odloča Vrhovno sodišče. V pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče dolžno izpodbijano odločbo preizkusiti v okviru pritožbeno zatrjevanih razlogov, ob tem pa po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 9. člena ZArbit).

Presoja konkretnih okoliščin

7.V pritožbi pritožnik ne izpodbija presoje sodišča prve stopnje, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da po pravu Republike Slovenije predmet spora ni primeren za arbitražno urejanje v skladu s točko a) drugega odstavka V. člena Konvencije.

8.Vztraja pa pritožnik pri stališču, da bi bil s priznanjem in izvršitvijo tuje arbitražne odločbe kršen javni red Republike Slovenije v skladu s točko b) drugega odstavka V. člena Konvencije. Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zavrnitev postavitve izvedenca v arbitražnem postopku ni ravnanje, ki bi ogrozilo pravno in moralno integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ali vitalne gospodarske, politične interese države. V pritožbi pritožnik tudi sam navede, da očitano ravnanje samo po sebi ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo priznanje ali izvršitev odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, vendar pa meni, da ima tako naravo v okoliščinah konkretne zadeve, zaradi zatrjevanega korupcijskega tveganja v zvezi s poslovanjem v Ukrajini. Vendar pa je ta navezna okoliščina ostala nedokazana, kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa ni podal argumentov, s katerimi bi to presojo izpodbil. Pritožnik z navajanjem medijskih prispevkov o koruptivnih poslih v Ukrajini in trditvijo, da je Ukrajina najbolj koruptivna država v Evropi, ni dokazal, da je v tem postopku in pri izdaji odločbe, katere priznanje in izvršitev se zahteva, prišlo do nepravičnega in nepoštenega arbitražnega postopka zaradi korupcijskega tveganja.

Odločitev o pritožbi

9.Ker pritožbeni razlogi in razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 9. člena ZArbit).

O pritožbenih stroških

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 9. člena ZArbit, po kateri vsak udeleženec krije svoje stroške.

11.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 9. člena ZArbit).