Jedro

Upnik je ves čas postopka vedel za datum izvršilnega dejanja 9. 7. 2013 in ko je bil pred tem seznanjen z izpraznitvijo poslovnega prostora, bi moral o tem obvestiti izvršitelja in umakniti predlog za izvršbo. Izvršitelj potem ne bi imel razloga za opravo izvršilnega dejanja (glede na dolžnikove dokaze tega tudi sicer ni imel) in ne bi nastali sporni stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo upniku, da mora v 8 dneh povrniti dolžniku 371,37 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje. Ugotovilo je, da je upnik v vlogi z dne 28. 8. 2013 priglasil nadaljnje izvršilne stroške 750,51 EUR na podlagi obračuna izvršitelja z dne 22. 8. 2013. Sodišče je s sklepom z dne 13. 9. 2013 priznalo upniku navedene izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku. Dolžnik se je zoper sklep 25. 9. 2013 pritožil in priglasil nadaljnje izvršilne stroške v zvezi s pritožbo. Višje sodišče v Celju je s sklepom II Ip 546/2013 z dne 5. 12. 2013 ugodilo pritožbi dolžnika in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v nov postopek. Glede pritožbenih stroškov je odločilo, da se odločitev pridrži za končno odločbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 1. 2014 zavrnilo predlog upnika z dne 28. 8. 2013 za priznanje in povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov 750,51 EUR, ki jih je priglasil na podlagi obračuna izvršitelja z dne 22. 8. 2013. Po pritožbi upnika je Višje sodišče v Celju s sklepom II Ip 141/2014 z dne 9. 4. 2014 zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik je z vlogo z dne 4. 2. 2014 predlagal, da sodišče izda dopolnilni sklep o stroških postopka, v katerem naj odloči o pritožbenih stroških dolžnika, ki jih je priglasil v pritožbi 25. 9. 2013. Upnik (prav: dolžnik) je uspel s pritožbo 25. 9. 2013 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 9. 2013, saj je Višje sodišče v Celju s sklepom II Ip 546/2013 z dne 5. 12. 2013 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je priznalo upniku nadaljnje izvršilne stroške 750,51 EUR na podlagi obračuna izvršitelja z dne 22. 8. 2013. Upnik je v vlogi z dne 28. 8. 2013 neutemeljeno zahteval povrnitev izvršilnih stroškov 750,51 EUR, v posledici česar je dolžniku neutemeljeno povzročil stroške v zvezi s pritožbo 25. 9. 2013. Ti stroški so bili potrebni in so bili priglašeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je res, da se v izvršilnem postopku pri odmerjanju stroškov uporablja načelo krivde. Pri tem mora biti podana vzročna zveza med ravnanjem upnika in povzročenimi stroški dolžniku. Sodišče v izpodbijani odločbi ni pojasnilo kje obstaja vzročna zveza in katera dejanja upnika so privedla do krivdno povzročenih stroškov. Očitana krivda upniku je nesmiselna, saj ne more biti odgovoren za to, da je priglasil stroške in da mu jih je sodišče tudi priznalo. Povod za začetek izvršilnega postopka je dal dolžnik, saj ni prostovoljno izpolnil svojih obveznosti, zato so stroški po načelu krivde dejansko nastali upniku po krivdi dolžnika. Ker je upnik želel izključiti kakršnokoli najmanjšo napako pri postopku deložacije in izključiti posest tretjih oseb, je čakal na odgovore izvršitelja in sodišča, da ne bi izničil svojega dotedanjega uspeha v postopku (pri tem ključev prostora še do danes ni dobil vrnjenih). Ni krivda upnika, če izvršitelj ne opravlja svojih ravnanj s potrebno skrbnostjo in ne krivda ne dolžnost upnika, da umakne izvršbo (še posebej, če ni seznanjen s celotnim potekom postopka), četudi sodišče ni ustavilo izvršilnega postopka. Sodišče ni upoštevalo, da upnik ni bil seznanjen z izpraznitvijo nepremičnine in ni mogel vplivati na opravo izvršilnega dejanja. Upniku ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z vztrajanjem pri izvršilnem dejanju, saj ga na eni strani izvršitelj niti dolžnik o tem nista obvestila, na drugi strani sodišče ni ustavilo izvršilnega postopka in ga je 19. 8. 2013 pozvalo z vprašanjem, ali še vedno vztraja pri izvršbi, pri čemer se ni opredelilo do dejstva, ali je upnik že izpraznil prostore, zato je zatrdil, da vztraja pri izvršbi in poplačilu vseh stroškov, ki so mu nastali za opravljena izvršilna dejanja. Dolžnik tekom postopka ni obvestil upnika, da je izpraznil prostore in prostovoljno izpolnil svojo obveznost (pri tem, da je direktorica hotela prisotna v hotelu prav vsak dan v tednu, pri tem pa dejstvo, da je dolžnik razbil steklena vrata prostora, ne more biti podatek, na podlagi katerega bi upnik lahko sklepal, da je dolžnik izpraznil prostore), iz česar jasno izhaja, da upnik ni imel nobene informacije, na podlagi katere bi lahko primerno odreagiral. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku po pooblaščeni odvetniški pisarni s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da ni pojasnilo kje obstaja vzročna zveza in katera dejanja upnika so privedla do krivdno povzročenih stroškov, (-) da zgolj uporaba pojma “neutemeljeno” iz šestega odstavka 38. člena ZIZ ni obrazložitev odločbe, ki nezakonito nalaga izvršilne stroške v plačilo upniku, (-) da je izpodbijani sklep neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. V nadaljevanju pritožbe celo sam povzame očitek sodišča prve stopnje upniku v tem, da je priglasil stroške, ki mu jih je sodišče sprva priznalo in naložilo v plačilo dolžniku. Kot je še dodatno ugotovilo sodišče prve stopnje, je vzrok za (kasneje) neutemeljeno povzročene stroške v vlogi z dne 28. 8. 2013, s katero je upnik priglasil nadaljnje izvršilne stroške 750,51 EUR na podlagi obračuna izvršitelja z dne 22. 8. 2013, ki jih je sodišče prve stopnje najprej priznalo, v novem postopku po razveljavitvi pa jih je zavrnilo. Ker je upnik v vlogi 28. 8. 2014 neutemeljeno zahteval povrnitev stroškov 750,51 EUR, je v posledici dolžniku neutemeljeno povzročil stroške v zvezi s pritožbo 25. 9. 2013 (7. točka obrazložitve). Tudi ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo stroškov v višini 371,37 EUR. Sodišče prve stopnje je specificiralo priglašene stroške v zvezi s pritožbo: za sestavo pritožbe po tar. št. 3468 ZOdvT 251,40 EUR, pavšalni znesek za plačilo PTT storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, 22 % DDV, ki znaša 66,97 EUR in sodno takso 33,00 EUR, skupaj 371,37 EUR (1. točka obrazložitve) ter zaključilo, da so bili priglašeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo (7. točka obrazložitve).

6. Nadalje upnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: (-) da je v vlogi z dne 28. 8. 2013 priglasil nadaljnje izvršilne stroške 750,51 EUR na podlagi obračuna izvršitelja z dne 22. 8. 2013, (-) da je sodišče s sklepom z dne 13. 9. 2013 upniku priznalo izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, (-) da se je dolžnik pritožil zoper sklep 25. 9. 2013 in priglasil nadaljnje izvršilne stroške v zvezi s pritožbo, (-) da je Višje sodišče v Celju s sklepom II Ip 546/2013 z dne 5. 12. 2013 ugodilo pritožbi dolžnika in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, glede pritožbenih stroškov pa odločilo, da se odločitev pridrži za končno odločbo, (-) da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 1. 2014 zavrnilo predlog upnika z dne 28. 8. 2013 za priznanje in povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov 750,51 EUR, ki jih je priglasil na podlagi obračuna izvršitelja z dne 22. 8. 2013, (-) da je po pritožbi upnika Višje sodišče v Celju s sklepom II Ip 141/2014 z dne 9. 4. 2014 zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, (-) da je dolžnik z vlogo z dne 4. 2. 2014 predlagal, da sodišče izda dopolnilni sklep o stroških, v katerem naj odloča o pritožbenih stroških dolžnika, ki jih je priglasil v pritožbi 25. 9. 2013 (1. do 4. točka obrazložitve). Ker je sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2014 pravnomočen, upnik neutemeljeno navaja, da mu je Višje sodišče v Celju s sklepom II Ip 546/2013 neupravičeno naložilo v plačilo stroške izvršitelja.

7. Držijo sicer upnikove navedbe, da je dal dolžnik povod za začetek izvršilnega postopka, saj ni prostovoljno izpolnil svojih obveznosti. Vendar to velja le za začetne stroške izvršilnega postopka (za sestavo predloga za izvršbo mu je sodišče prve stopnje priznalo 224,84 EUR stroškov, za odgovor na ugovor mu je priznalo 325,68 EUR stroškov) in da so bili ti potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Vendar mora upnik z ustrezno skrbnostjo spremljati celoten tek izvršilnega postopka.

8. Sodišče prve stopnje je v prejšnjem sklepu z dne 29. 1. 2014, ko je zavrnilo predlog upnika z dne 28. 8. 2013 za priznanje in povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov 750,51 EUR, ugotovilo: (-) da je iz dopisa izvršitelja sodišču z dne 21. 6. 2013 razvidno, da je postopek izpraznitve in izročitve nepremičnine bil razpisan za 9. 7. 2013 ob 8.00 uri, o čemer je z dopisom z dne 14. 6. 2013 bil seznanjen tudi dolžnik (priloga B8), (-) da je iz elektronskega sporočila, ki ga je 3. 7. 2013 ob 13.59 uri dolžnik posredoval izvršitelju (priloga B 10), razvidno, da je dolžnik obvestil izvršitelja, da je na poslovnem prostoru neznana oseba razbila vhodna vrata, zaradi česar ključavničar ne bo potreben in da želi v izogib nastajanju znatnih izvršilnih stroškov 9. 7. 2013 izprazniti prostor s svojimi delavci, (-) da je namestnik izvršitelja dolžniku 4. 7. 2013 ob 8.26 uri po elektronski pošti sporočil, da mu, kolikor se želi izogniti dodatnim stroškom, predlaga, da vse kar je v nepremičnini odstrani do 8. 7. 2013 do 12.00 ure, (-) da bo ta dan izvršitelj pri upniku preveril, ali je poslovni prostor izpraznjen in v nasprotnem primeru bodo prišli na naslov z vso potrebno ekipo za uspešno opravljeno deložacijo (priloga B 10), (-) da je dolžnik poslovni prostor (butik) izpraznil 6. 7. 2013 in o tem z elektronskim sporočilom 8. 7. 2013 ob 8.24 uri (torej znotraj roka, ki ga je postavil izvršitelj) obvestil izvršitelja ter priložil fotografijo z datumom 6. 7. 2013, iz katere je razvidno, da je bil poslovni prostor popolnoma prazen (7. točka obrazložitve sklepa z dne 29. 1. 2014; listna št. 157 spisa). Upnik v pritožbi ne navaja drugače. 9. Prav tako je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 29. 1. 2014 ugotovilo in upnik v prejšnji pritožbi z dne 11. 2. 2014 ni izpodbijal naslednjih dejanskih ugotovitev: (-) da je iz izvršiteljevega poročila razvidno, da je pri deložaciji ugotovil, da na poslovnem prostoru niso nameščena vrata, (-) da naj bi vrata po besedah upnika, ki je bil prisoten pri deložaciji, razbil dolžnik pri selitvi predmetov ter (-) da je poslovni prostor v hotelu upnika, ki tako lahko dnevno spremlja kaj se v njem dogaja in da se je upnik po dolžnikovem obvestilu lahko sam takoj prepričal, da je prostor prazen (9. točka obrazložitve sklepa z dne 29. 1. 2014, 6. točka obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje II Ip 141/2014 z dne 9. 4. 2014). Glede na dolžnikov dokaz, da je izpraznil poslovni prostor (butik) 6. 7. 2013, da se poslovni prostor nahaja v hotelu upnika, ki ga lahko dnevno spremlja, in glede na besede upnika, ki je bil prisoten pri deložaciji, da naj bi vrata razbil dolžnik pri selitvi predmetov, je bil upnik seznanjen z izpraznitvijo prostora najkasneje 8. 7. 2013. Zato niso utemeljene njegove pritožbene navedbe: (-) da ni bil seznanjen s celotnim potekom postopka, (-) da ni bil seznanjen z izpraznitvijo nepremičnine in da ni mogel vplivati na opravo izvršilnega dejanja, (-) da ga izvršitelj niti dolžnik nista obvestila o tem, (-) da okoliščina, da je direktorica hotela prisotna v hotelu prav vsak dan v tednu, ne more biti podatek, na podlagi katerega bi lahko upnik sklepal, da je dolžnik izpraznil prostore, (-) da ni imel nobene informacije, na podlagi katere bi lahko primerno odreagiral. Upnik je ves čas postopka vedel za datum izvršilnega dejanja 9. 7. 2013 in ko je bil pred tem seznanjen z izpraznitvijo poslovnega prostora, bi moral o tem obvestiti izvršitelja in umakniti predlog za izvršbo. Izvršitelj potem ne bi imel razloga za opravo izvršilnega dejanja (glede na dolžnikove dokaze tega tudi sicer ni imel) in ne bi nastali sporni stroški.

10. Ker je dolžnik pravočasno in pred danim rokom izvršitelja izpraznil poslovni prostor, o čimer je bil upnik seznanjen pred izvršilnim dejanjem 9. 7. 2013, bil pa je tudi seznanjen z datumom deložacije, upnik kot povprečno skrbna stranka ne bi smel 28. 8. 2014 zahtevati naložitve nadaljnjih izvršilnih stroškov v plačilo dolžniku po obračunu izvršitelja z dne 22. 8. 2013, temveč bi moral zahtevati, da o obračunu odloči sodišče na podlagi drugega odstavka 38.c člena ZIZ. Ne bi smel zahtevati plačila od dolžnika s pripravljalno vlogo. Ker je kljub temu tako ravnal, dolžnik pa je uspel s pritožbo zoper prvi sklep z dne 13. 9. 2013, s katerim mu je sodišče prve stopnje najprej naložilo plačilo teh stroškov, je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku pritožbene stroške po šestem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje jih je pravilno naložilo v plačilo upniku.

11. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).