ANPR na javnih površinah in pridobivanje podatkov iz evidence registriranih vozil

Datum

24.02.2025

Številka

07121-1/2025/231

Kategorije

Moderne tehnologije, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pravne podlage za izvajanje avtomatske prepoznave registrskih tablic in pridobivanja podatkov iz javne evidence.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP meni, da bi v praksi kot pravna podlaga, na kateri bi lahko temeljila uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah, lahko najpogosteje prišla v poštev pravna podlaga iz točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, niso pa povsem izključene tudi druge pravne podlage iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. točka (b).

ZMV-1 jasno določa, za katere namene se vodi evidenca registriranih vozil (med temi nameni ni ugotavljanja identitete voznika vozila, ki ni plačal parkirnine na parkirišču trgovskega centra) in kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov presojati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP splošno pojasnjuje, da mora upravljavec pred uvedbo posamezne rešitve presoditi dopustnost in sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki bodo obdelovani v njenem okviru. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru trgovskega centra), ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. IP se je že v več mnenjih (nekaj ste jih navedli tudi v vašem zaprosilu za mnenje) opredelil, da gre parkirišče trgovskega centra šteti kot javno površino v smislu določb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24). Prav tako iz mnenj IP izhaja, da so na javnih površinah prepovedani sistemi za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, katerih uporaba bi bila potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca ali za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti upravljavca (ki bi torej temeljila na določbah c) ali e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe). Take sisteme pa je na javnih površinah dovoljeno uporabljati, če upravljavec izkaže, da za to obstaja katera od drugih pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Take sisteme je na javnih površinah po mnenju IP torej dovoljeno uporabljati, če upravljavec izkaže, da za to obstaja katera od drugih pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Glede pridobivanja podatkov iz evidence registriranih vozil IP pojasnjuje, da je ta evidenca urejena v Zakonu o motornih vozilih (ZMV-1; Uradni list RS, št. 75/17, 92/20 – ZPrCP-E). V skladu z določbo 62. člena ZMV-1 jo v elektronski obliki vodi ministrstvo, pristojno za promet, v njej pa se osebni podatki (kot tudi v ostalih evidencah, določenih v 62. členu) zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona. V tretjem odstavku 63. člena je nadalje določeno, katere podatke evidenca vsebuje. Dostop do podatkov iz te evidence in drugih evidenc iz 62. člena ZMV-1 je urejen v 64. členu ZMV-1, kjer je določeno, kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Ti organi so: ministrstvo, pristojno za promet, Javna agencija RS za varnost prometa, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije (upravne enote in strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil in jih za registracijo pooblasti Javna agencija RS za varnost prometa), občinska redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije.

ZMV-1 torej jasno določa, za katere namene se vodi evidenca registriranih vozil (med temi nameni ni ugotavljanja identitete voznika vozila, ki ni plačal parkirnine na parkirišču trgovskega centra) in kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, ter da se jim zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije. Upravljavci parkirišč oziroma trgovski centri tako po mnenju IP ne spadajo v krog upravičencev dostopov do podatkov. IP ob tem dodaja, da vsekakor obstajajo drugačne rešitve za preprečitev neplačila parkirnine (enega od njih ste tudi navedli v vašem zaprosilu za mnenje – zapornice na parkirišču).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka