Jedro

Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo, upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači, in je tako tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na priglašeno vrednost.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) delno spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki, zviša z zneska 32,35 EUR na znesek 81,84 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 109,20 EUR, v 15 dneh po vročitvi sklepa, po izteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavilo (I. točka izreka), toženi stranki pa naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške tega postopka v znesku 32,35 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških (II. točka izreka) se pritožuje tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da predstavlja vrednost spornega predmeta enomesečno prikrajšanje tožeče stranke, ne pa celotno vrednost spornega predmeta, ki je glede na določbe ZNIRPJU znašal 20-kratnik mesečnega prikrajšanja. Tako je dejanska vrednost spornega predmeta znašala 792,40 EUR. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 16/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, ki jih le pavšalno uveljavlja tožeča stranka, niti bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa je zaradi delno zmotno uporabljenega materialnega prava sprejelo napačno odločitev o pravdnih stroških tega individualnega delovnega spora.

5. Utemeljena je pritožbena navedba tožeče stranke, da je potrebno kot vrednost spornega predmeta upoštevati vrednost glede na tožbeni zahtevek (kar izhaja tudi iz člena 39/1 ZPP), ne vrednost, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi. Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.), ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od oktobra 2010 dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači, ki znaša 792,40 EUR, je pritožbeno sodišče pravdne stroške tožeče stranke odmerilo glede na zgoraj navedeno vrednost. Tako je tožeča stranka upravičena do povrnitve njenih pravdnih stroškov za postopek po tar. št. 3100 v višini 55,90 EUR, 20 % zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 11,18 EUR (tar. št. 6002), vse povečano za 22 % DDV (tar. št. 6007), kar znese skupaj 81,84 EUR.

6. Ker je bila pritožba tožeče stranke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je dolžna tožena stranka povrniti njene pritožbene stroške in sicer stroške nagrade za pritožbeni postopek (tar. št. 3220) v višini 50,00 EUR, 20 % materialnih stroškov v višini 10,00 EUR (tar. št. 6002) in 22 % DDV (tar. št. 6007) ter takso za pritožbo v znesku 36,00 EUR, kar znaša skupaj 109,20 EUR.