Jedro

Sprememba vsebine stavbne pravice se lahko doseže tako, da se zahteva izbris veljavne stavbne pravice in vknjižbo nove.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Dn 1 z dne 5.1.2012 je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica sklenila, da se predlagani vpis ne dovoli. Zoper sklep je predlagatelj vložil ugovor, ki ga je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom zemljiškoknjižna sodnica zavrnila. V pritožbi zoper sklep o ugovoru predlagatelj navaja, da sklep napada le v tistem delu, kjer je bil zavrnjen vpis vknjižbe izbrisa stavbne pravice pri parceli št. 1350/21 k.o. H. V tem delu je predlagani vpis v skladu z zemljiškoknjižnim dovolilom. Predlog je bil vložen, kot je bil, tudi pri odvečnih parcelah, ker drugače tehnično ni bilo mogoče, ker aplikacija ne dopušča drugačne možnosti. S postopkom 043 ni možnosti izbrati le nekaterih osnovnih pravnih položajev. Postopek 305 pa za ta primer ni možen. Torej je glede vknjižbe izbrisa stavbne pravice pri parceli št. 1350/21 k.o. H. vse v redu in bi moralo biti predlogu ugodeno delno. Delni vpis je mogoče doseči po isti logiki, kot če bi imeli zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice le pri eni parceli, predlog pa bi bil vložen za dve. Tehniko aplikacije je treba prilagoditi pravu, nikakor pa ne obratno, na kar cilja odločitev o ugovoru.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Predlagatelj je predlagal izbris kot nepremičnine vknjižene stavbne pravice št. 1350/26 k.o. H., katere imetnik je po zemljiškoknjižnih podatkih sam in hkrati izbris vpisa stavbne pravice kot izvedene pravice pri osnovnih pravnih položajih zemljiških parcel, na katerih je bila stavbna pravica ustanovljena: pri lastninski pravici, vknjiženi na ime predlagatelja v deležu 1/1 pri nepremičnini parc. št.1350/21 k.o. H., pa tudi pri lastninski pravici pri drugih osmih uvodoma navedenih zemljiških parcelah (po podatkih zemljiške knjige ravno tako vknjiženih na ime predlagatelja do deleža 1/1!). Kot listino, ki po njegovem predstavlja ustrezno podlago za predlagani vpis, je predlagatelj predložil svoj Akt o prenehanju stavbne pravice z dne 3.10.2011 (skupaj z izbrisnim dovoljenjem upnika N. d.d., ki pa iz razlogov v nadaljevanju ni odločilno), v katerem ugotavlja, da je pri parceli št. 1350/21 k.o. H. vpisana stavbna pravica št. 1350/1 k.o. H., stavbna pravica št. 1350/30 k.o. H. in stavbna pravica št. 1350/26 k.o. H., da pa zato, ker je predlagatelj postal lastnik nepremičnine s parcelno št. 1350/21 iste k.o. H., stavbna pravica v korist predlagatelja kot njenega imetnika ni več potrebna in zato odloči, da preneha in dovoljuje pri navedeni parceli vknjižbo izbrisa stavbne pravice. Za pritožnika dejansko niti ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zemljiškoknjižno dovolilo niti ni v skladu z vsebino v tej zadevi vloženega zemljiškoknjižnega predloga, ki se kot rečeno nanaša tako na izbris stavbne pravice (skladno s 1. točko prvega odstavka Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 vknjižene kot nepremičnine) kot izbris vseh vpisov stavbne pravice kot izvedene pravice (torej vpisov po 2. točki prvega odstavka 20.a člena ZZK-1).

4. Pritožnik, ki se tako v ugovoru kot v pritožbi zavzema za delno ugoditev predlogu, pa nima prav, ko ocenjuje, da okoliščine v tej zadevi tako odločitev omogočajo. Vprašanje samih tehničnih možnosti, ki jih (ne) daje računalniška aplikacija za vodenje e-postopkov, pri tem ne igra (in ne bi moglo igrati) odločilne vloge. Bistvo je v tem, da ima pritožnik materialnopravno zmotno stališče, da je na podlagi predloženega Akta možen izbris vpisa stavbne pravice kot izvedene pravice pri eni od več nepremičnin, na katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Obstoječa stavbna pravica je v zemljiški knjigi na podlagi pogodbe o njeni ustanovitvi z dne 27. 10. 2006 vpisana z vsebino: za gradnjo več naštetih objektov (stanovanjska stavba in dve poslovni stavbi, s postavitvijo spremljajočih pomožnih objektov), v skladu z zazidalnim načrtom in z lokacijo stavbne pravice, kot je označena v listini, s pravico uporabljanja in uživanja nepremičnine, oz. kot je določeno v 4. do 7. točki pogodbe. Tako opredeljena in vknjižena stavbna pravica, ki formalno obremenjuje vse nepremičnine, pri katerih je bila ustanovljena in je vknjižena kot nepremičnina (skupaj z vsemi vpisi te pravice kot izvedene pravice) predstavlja enovito celoto. V to identiteto obstoječe pravice bi vpis, kakršnega želi pritožnik, posegel z „zožanjem“ pravice - v posledici bi formalno obremenjevala eno nepremičnino manj, kaj pa to pomeni z vidika v pogodbi iz leta 2006 dogovorjenega dejanskega obsega in izvrševanja stavbne pravice (ki prav tako gradi vsebino stavbne pravice), pa glede na ponujeno procesno gradivo in obstoječi vpis stavbne pravice niti ni mogoče ugotoviti. Tega pa seveda ni mogoče zanemariti, saj zemljiškoknjižna pravila ne predvidevajo vpisa spremembe vsebine stavbne pravice. Teorija zato stoji na stališču, da se sprememba vsebine stavbne pravice lahko doseže le tako, da se zahteva izbris veljavne stavbne pravice in vknjižbo nove (1), s tem pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Glede na navedeno okoliščina,da je pritožnik – imetnik stavbne pravice postal hkrati tudi lastnik nepremičnine, pri kateri predlaga izbris stavbne pravice, sama zase ni odločilnega pomena. Konkretna situacija je glede na zgornje razloge tudi povsem neprimerljiva s situacijami, ko se z enim zemljiškoknjižnim predlogom predlaga vpis lastninske pravice pri več nepremičninah.

5. Glede na vse navedeno je pritožbeno osdišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161.člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS št. 58/03, 45/08, 28/09 in 25/11).

op. št. 1: Glej članek dr. Matjaža Tratnika: Vpis stavbne pravice v zemljiško knjigo, Pravna praksa, letnik 2006, št. 26, stran 16, GV Založba d.o.o.