Jedro

Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica je dolžna v roku 15 dni nasprotnemu udeležencu povrniti 560 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbo na razveljavitev sodne poravnave, s katero je predlagateljica zahtevala delno razveljavitev sodne poravnave N 524/2011, sklenjene 13. 2. 2019, v delu, kjer je določeno, da se: „M. M. in L. L. ter A. A. zavežeta, da bosta v letu 2019 uredila geodetsko odmero dela parcele 144/1, in sicer na skrajnem JZ delu in ob v meji parcele 144/2, v kolikor bo potrebno. Osnova za geodetsko odmero je skica, ki je priloga tej sodni poravnavi, v približni izmeri najmanj 150 m2, kar bo pridobil v izključno last L. L.“

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Navaja, da je izpodbijala sodno poravnavo, ker je prejela zahtevo nasprotnega udeleženca, da mu brezplačno preda 150 m2 zemljišča, kar nikoli ni bilo dogovorjeno. Sodna poravnava je veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za sklepanje pogodb po materialnem pravu in predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po procesnem pravu. Če ne bi imela enakih učinkov kot pravnomočna sodba, ne bi bilo podlage, da se strankam odreče sojenje v isti zadevi. V konkretnem primeru poravnava ne more biti predmet izvršilnega postopka niti ni v celoti razrešila nepravdnega postopka razdružitve solastnega premoženja. L. L. je dedič le 32,70 m2 zemljišča, vse ostalo pa je lahko predmet kupoprodajne pogodbe, ki mora vsebovati ustrezne elemente. Tega tretji odstavek sodne poravnave ne vsebuje. Z dogovorom o geodetski odmeri parcele ni rešen spor o razdružitvi premoženja. Sodišče bi moralo tako poravnavo preprečiti, saj stranki spora nista ne prekinili ne odpravili negotovosti v medsebojnih obveznostih in pravicah. Iz vsebine je razvidno, da je mogoče tudi po sklenitvi poravnave v sodnih ali drugih postopkih ugotavljati kupnino ali kvadraturo, ki presega del dediščine, to je 32,7 m2. Odpoved plačilu bi morala biti izrecna. Ker je predlagateljica menila, da sta se stranki o ceni dogovorili, nasprotni udeleženec pa, da bo prejel zemljišče brezplačno, je treba poravnavo razveljaviti.

3. Na pritožbo je odgovoril drugi nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stranke lahko izpodbijajo sodno poravnavo le v zelo omejenem obsegu, saj ima učinke pravnomočnosti. Iz materialnopravnih razlogov jo je tako mogoče izpodbijati zaradi tega, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, iz procesnih razlogov pa zgolj zaradi napak, ki se nanašajo na sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, ali na pomanjkljivosti glede strank (392. člen ZPP).

6. Predlagateljica v postopku ni zatrjevala upoštevnih procesnih napak sklenjene sodne poravnave. Pritrditi je sicer mogoče njenim pritožbenim navedbam, da izpodbijani del poravnave ni jasen in dokončno ne razrešuje medsebojnega solastniškega odnosa med predlagateljico in prvo ter drugim nasprotnim udeležencem ter da je vprašljiva njegova izvršljivost. Vendar to ne predstavlja razloga za njeno razveljavitev.

7. Predlagateljica ne v postopku niti v pritožbi ne pojasni, kakšna je bila njena zmota glede zapisane obveznosti udeležencev, naštetih v 3. točki poravnave, za geodetsko odmero. Da so se udeleženci o odmeri pogovarjali in se okvirno dogovorili o njenem obsegu, izhaja iz predložene skice. Ker s poravnavo ni urejen prenos lastninske pravice na bodoče odmerjenem delu na drugega nasprotnega udeleženca in v zvezi s tem tudi ni zaveze za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, poravnava ni dokončno razrešila solastninskega razmerja med vsemi udeleženci, temveč le med nekaterimi, kar ni nedopustno.

8. Dogovor o brezplačnem prenosu dela parcele ID znak 144/1 v obsegu 150 m2 iz sodne poravnave ne izhaja, zato so pritožbene navedbe o zmoti glede odplačnosti prenosa nebistvene. Dogovora, ki ga ni, tudi ni mogoče upoštevati ali izvršiti. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da sodišče prve stopnje res ni dovolj aktivno opravilo svoje vloge, ko je dopustilo sklenitev poravnave z nejasno zapisanimi obveznostmi, v prvi vrsti pa je za njeno vsebino odgovorna predlagateljica, ki jo je (po pooblaščenki) oblikovala.

9. Po povedanem in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Predlagateljica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu pa je dolžna povrniti 560 EUR stroškov odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).